Huda skrb zaradi UZ glavice
Spoštovani,
vljudno vas prosim za čim prejšnji odgovor, ker me tako zelo skrbi za mojega novorojenčka. Rodila sem dvojčka v 35. tednu, stara sta bila 34 tednov in en dan. Pri obeh so delali UZ glavice in pri dvojčku B sem na pediatrični kliniki dobila naslednji izvid:
Prvi izvid 8. 11. : Interhemisferična fisura primerna, prav tako corpus calosum. Stranska ventrikla sta v predelu okcipitalnih rogov, izraziteje levi nekoliko širša (frontalno še primernih mer). Ehogenost periventrikularno višja. V ostalem normalno.
Drugi izvid 12. 11: Interhemisferična fisura je primerno široka, prav tako subarahnoidni prostor frontalno. Stranska ventrikla sta širša, predvsem v predelu okcipitalnih rogov; periventrikularno v belini je vidna neenakometno povišana ehogenost – znaki periventrikularne levkomalacije. Pridruženih nepravilnosti ni.
Grozljiv strah prestajam zaradi tega. Postala sem čisto obsedena in kar naprej opazujem svojega fantka. Na pediatrični kliniki mi niso dali nobenega določnega odgovora, kaj naj bi to pomenilo. Nekako tako, kot da morda ne bo nič, morda bo zaostajal v razvoju ali pa da bo morda imel celo hude razvojne težave. Lepo vas prosim, da mi razložite, kaj pomenijo gornji izvidi. Popolnoma konec me bo od skrbi. Nisem niti več sposobna poskrbeti za svoja otroka, tako zelo me hromi ta izvid. Ali bo moj fantek prizadet? Kako? Umsko, telesno? Prosim za čim hitrejši odgovor.
Spoštovana,
ko berem izvide kolegov s Pediatrične klinike, opažam, da zelo pogosto zapišejo tudi opombo o povečani ehogenosti (“odbojnosti”) v predelu možganovine ob okcipitalnih rogovih stranskih prekatov.
Zelo pogosto gre za povsem prehodno in “tehnično” pogojeno spremembo, ki je ob pregledu pri 2-3 tednih starosti ni več videti. In ki jo lahko razložimo s “senco”, ki jo daje žilni pletež in se odraža kot povečana svetlost tkiva za njo.
Le izjemoma in v primeru, ko dobimo odboje ob pregledu iz različnih smeri (torej ne le skozi veliko mečavo, ampak ob pregledu, ko dajemo sondo nad predel male mečave – v zatilju in na senčnem predelu – za ušeskom), je lahko povečana odbojnost posledica otekline tkiva, ki nastane pred ali med porodom zaradi motene oskrbe tega dela s krvjo. Razlog je tako razvojni (krvne žile šele “rastejo” in je ta del najkasneje dobro oskrbovan) kot vnetni (npr. zaradi horioamnionitisa = vnetja v maternici še pred porodom) ali žilni (pri dvojčkih, v primeru, da obstojajo v posteljici žilne povezave).
Ali gre za ta razlog ali ne, lahko povemo šele v 2-3 tednih – ko se v področju povečane ehogenosti začno tvoriti cistice. Takrat govorimo o cistični periventrikularni levkomalaciji, ki je – še zlasti, kadar je zelo obsežna in sega od čelnega do zatilnega režnja – res povezana z motnjami v razvoju gibalnih spretnosti (predvsem zaradi prekomerne napetosti mišic iztezalk), saj preko tega področja potekajo nitja tim. motorične proge. Dokler cistic ni, je nestrokovno (da ne napišem še kaj bolj krepkega) staršem razlagati o vseh možnih posledicah diagnoze, ki še zdaleč ni zelo verjetna ali potrjena.
Vem, da bo težko, a vam vseeno svetujem, da odmislite vsaj do naslednje kontrole (saj so vam dali datum?) črne misli, saj razen tele opombe v izvidu ni ničesar skrb zbujajočega. Še zlasti, če se v nosečnosti – pred – med in po porodu razen težav v povezavi z nedonošenostjo ni dogajalo nič pretresljivega.
Pozdrav,
Spoštovana dr. Kornhauser Cerar,
ne morem vam povedati, kako zelo sem pomirjena zaradi vašega odgovora. Res imamo kontrolo UZ glavice naslednji teden in sedaj, ko ste mi vse tako lepo razložila, bom vedela, kaj vsaj približno pomenijo izvidi.
Gre namreč za to, da je deček dvojček B (dvojček A je povsem v redu – gre pa za dvojajčna dvojčka po IVF) – imel je nekaj težav s hranjenjem, ki se sedaj lepo rešujejo. Res je šibkejši od svojega bratca, ampak meni je bilo to povsem normalno, saj se zavedam, da je eden od dvojčkov ponavadi šibkejši. Nisem opazila, da bi se kakor koli drugače obnašal od bratca (dvojčka A), razen da je šibkejši, ima slabši tonus, mehkejše rokice, počasneje se hrani. Gibi pa so povsem podobni gibom dvojčka A.
Tako kot ste mi svetovali, bom počakala do kontrole in srčno upam, da cistic ne bo. Med nosečnostjo se ni dogajalo nič pretresljivega. Bil je sicer sum na svežo okužbo s toksoplazmo, vendar je bil kasneje popolnoma ovržen.
Še enkrat najlepša hvala. Prosim, dovolite mi, da vas še kdaj kontaktiram, če bi potrebovala vašo razlago.
Srečno torej – na pregledu čim več sprašujte. Če ne bo videti ničesar novega, vas bodo vseeno ponovno naročili na kontrolo, čez kakšen mesec. In to ne jemljite kot nekaj slabega ali povezano s sumom na levkomalacijo. En teden razmika od 2. UZ pregleda je namreč precej prekratek čas, da bi lahko dali dokončno mnenje o čemer koli 🙂
Se spet bereva,
Spoštovani,
danes smo imeli spet UZ glavice in izvid je naslednji:
Subarahnoidni prostor je primerno širok, prav tako interhemisferična fisura. Corpus calosum primeren. Stranska ventrikla sta nekoliko širša in v sagitalnem preseku merita 6.5 mm. Nekoliko širša sta v področju okcipitalnih rogov. Ehogenost periventrikularno je nekoliko višja. Pridruženih odstopov od normalnega ni.
Na pregledu sem precej spraševala, ampak mi je dr. Paro Panjan odgovarjala, da izvid ni zame, pač pa za razvojno ambulatno, kjer bodo, če se bodo pojavile kakšne težave, vedeli, zakaj oziroma s čim so povezane. Sem pa izrecno vprašala, koliko so ventrikli razširjeni in odgovor je bil, da blago. Pa na vprašanje, ali se vidijo kakšne cistice, je rekla, da fantek nima cistične periventrikularne levkomalacije. To me je, glede na vašo razlago, kar pomirilo. Sicer pa mi je dajala občutek, da sprašujem stvari, ki jih ne razumem. Seveda se tega dobro zavedam, ampak ker me je vse skupaj “pahnilo” v hudo anksiozno stanje in ker gre za mojega težko pričakovanega otroka, je verjetno razumljivo, da me skrbi in da želim čim več informacij.
Na kontrolo UZ so nas naročili čez 4 do 6 tednov.
Ali mi lahko, lepo prosim, še vi napišete svoje mnenje o zgoraj navedenem izvidu. Fantek je bil rojen 23. 10., ko je bil hospitaliziran v Pediatrični kliniki 8. 11., so mu takrat in še 12. 11. naredili UZ glavice, zadnji UZ pa je bil danes, torej 29. 11. Sicer pa se, vsaj kolikor lahko sama ocenim, lepo razvija. Sedaj nimamo več težav s hranjenjem, težo je odlično pridobil, gibi so enaki bratovim, sam se zbuja, ko je lačen. Nogice včasih res bolj izteguje, ampak jih tudi lepo pokrči. Z obema fantkoma bomo šli v razvojno ambulanto.
Ali so možnosti, da bo s fantkom, glede na zadnji UZ glavice, ki je bil več kot en mesec po rojstvu, vse v redu? Zakaj sploh se ventrikli razširijo in ali je 6.5 mm veliko? Ali bodo takšni ostali in to na fantkov razvoj morebiti ne bo imelo kakšnega resnejšega vpliva (izhajam iz tega, da so mi na pregledu rekli, da cist ni)?
Lepo, lepo se vam zahvaljujem za odgovor. Oprostite, prosim, za naslednje vprašanje, ampak vendarle: Ali bi bilo možno, da bi fantka v nadaljevanju (naslednje UZ kontrole ipd.) obravnavali vi? Kam se lahko obrnem?
Hvala za vaš odgovor in prijaznost. Zelo veliko mi pomeni.
Spoštovana,
kakor razumem zadnji izvid UZ glave, je videti vse več ali manj normalno. Širina stranski ventriklov je res “blago” povečana, kar najverjetneje ne pomeni ničesar zaskrbljujočega (če bi bila razširitev pomembna, npr. več kot 15 mm in hkrati širši tudi subarahnoidalni prostor, bi lahko šlo za prekomerno tvorbo likvorja – možganske tekočine, motnje v njegovem kroženju ali zmanjšanje prostornine možganov zaradi hude okvare, npr. možganske kapi). Oznaka pomeni le opozorilo za nadaljnje spremljanje – pa čeprav morda niti ne bi bilo nujno, saj se v 1 mesecu od rojstva ni nič spremenilo niti dogajalo.
Kar se tiče odgovorov dr. Parove, sem kar malo začudena – velja namreč za prijazno, dostopno neonatologinjo, ki staršem rada pojasni vse, kar jih zanima na njim razumljiv način. Časi, ko so zdravniki delali tako, kot da njihovi oskrbovanci (oziroma njihovi starši) niso sposobni ničesar razumeti, ker je medicina “kompleksna” znanost, so že davno mimo – če seveda v svojem (lažnem) občutku pomembnosti in učenosti ne govoriš v kraticah, latinščini ali se spustiš na celično-molekularno raven 🙂
Glede na napisano bo najverjetneje v razvoju vse enako, kot pri bratcu – in bi bilo čisto koristno (predvsem za vašo “psiho”), če ne bi v vsakem njegovem gibu ali reakciji iskali nečesa, kar odstopa od normalnega. Kontrole pri dr. Parovi vzemite kot “varovalko”, ne pa kot “grožnjo”, da bo nekaj narobe.
Seveda lahko vašega fantka z UZ pogledam tudi jaz – a zgolj “ljubiteljsko”, saj za njegovo spremljanje nisem zadolžena (ne s strani vašega pediatra, ne kot npr. “nadzorna” inštanca, kjer je – kar se tiče dr. Parove – prej obratno). Drži pa, da se v večini primerov s starši “naših” drobižkov dobro razumem. Ampak to je bolj stvar “čustvene osebnosti” kot “strokovnosti” (tako vsaj trdijo moji moški kolegi).
Če bi si česa takega vseeno želeli, mi pošljite ZS ali pokličite v našo ambulanto, dms Miro Kočar (01 522 62 47).
Lepo se imejte,
Spoštovani,
zelo lepo se vam zahvaljujem za prijazen odgovor, ki me je zelo pomiril. In najlepša hvala tudi za kontakt. Res bi si želela, da fantka pogledate tudi vi. Seveda s tem nikakor ne želim preverjati izvida dr. Parove, za katero verjamem, da je velika strokovnjakinja, želela bi samo informacije in razumevanje. Sicer je bila dr. Parova na pregledu prijazna, morda sem samo jaz preveč spraševala in izražala prekomerno skrb. Žal sem že sama po sebi hudo anksiozna (v zadnjih petih letih sem imela tri hujše depresivno-anksiozne epizode in jemljem antidepresive) in me je ta stvar res spravila v hudo stisko.
Vaše besede mi veliko pomenijo in sedaj imam upanje, da bo s fantkom vse v redu in da bo zrastel v zdravega fanta. Seveda bomo striktno upoštevali vse, kar nas bodo naučili v razvojni ambulanti.
Dovolite mi, da vas torej kontaktiram po ZS in se naročim za pregled še pri vas.
Še enkrat najlepša hvala.
Spoštovana dr. Kornhauser Cerar,
dovolite mi, da se vam še enkrat res iz srca zahvalim za vašo prijaznost. Kar ste naredili za našega Davida in tudi zame je neprecenljivo. Najlepša hvala za vaš čas in vse odgovore. Zdaj je pri nas precej drugače, saj sem začela uživati z obema otrokoma in me ni ves čas samo strah, kaj vse bi z Davidom lahko bilo narobe. Pazili bomo na pravilno ravnanje z otrokom in redno hodili v razvojno ambulanto ter se veselili napredkov v razvoju otroka. V glavici pa, kot sem spoznala, ni nič hudo narobe (saj sva se hecali, da bo postal znanstvenik).
Še enkrat torej hvala za vse. Res ste zdravnica z veliko začetnico in velikim srcem.
Lepo vas pozdravljam,
Urška
Draga Urška (in David),
sem najprej malo kolebala, ali bi vaš odgovor s pohvalo sploh prilepila na net (takšne stvari so dvorezen meč, gredo lahko komu tudi “v nos”). Pa me je moj “ego” preglasil, da je najbolj bistveno sporočilo v tem, da se bolje počutite in z veseljem in sproščeno pričakujete nove “vragolije” vaših dveh nadobudnežev.
Še droben nasvet – ne smete ju preveč primerjati, dvojčki so si med seboj lahko zelo različni, tudi v doseganju razvojnih mejnikov. Po izkušnjah sodeč je vedno eden hitrejši v motoriki, drugi pa v “kognitivnih” spretnostih – eni so torej gimnastiki in atleti, drugi pa misleci in “nakladači”.
Pozdrav,
Spoštovana dr. Kornhauser Cerar,
seveda bom upoštevala vaš nasvet. Kot je pri dvojčkih sreča dvojna, ju včasih tudi nehote primerjaš in je nato zaskrbljenost, posebej pri “šibkejšem” dvojčku tudi dvojna.
Je pa točno tako, kot ste rekli. Kolikor lahko sama ocenim, je David bolj “mislec”, njegov bratec Filip pa je bolj “motoričen” tip. Tile prvi meseci so kar naporni, ampak zdaj imam eno veliko skrb manj, zato se jima lažje posvetim. Komaj pa že čakam, da bosta začela komunicirati med sabo.
Lepo vas pozdravljam,
Urška
Spoštovana dr. Kornhauser Cerar,
oglašam se vam, da vam malo “poročam” o našem napredku. David je sedaj korigirano star dobre štiri mesece in je prisrčen fantek. Bratec ga v motoriki res prehiteva, ampak mu David prav lepo sledi (vsaj po moji laični oceni). Je pa res, da je bil David veliko hitrejši v drugih stvareh – npr. pri zavestnem smehljanju in oglašanju. Tudi v teži je “boljši” – skoraj cel kilogram več ima od bratca. Je pa tudi nekoliko bolj občutljiv – že dve virozi je prebolel (sploh ne vem, od kod ti virusi, ko smo itak samo doma).
Včasih mi še pride na misel obdobje, ko sem preživljala hud strah zaradi izvidov, ki smo jih dobili na Pediatrični kliniki in še bolj zato, ker mi tam niso (želeli) razložiti, kaj pomenijo ti izvidi.
In, seveda, potem sam iščeš, ponavadi na internetu, kjer vidiš samo črne scenarije. Zato sem bila januarja res vesela vašega drugega izvida, da ventrikli niso več bistveno razširjeni (levi ventrikel 5 mm in desni ventrikel 4 mm) in da kontrole niso več potrebne. Stanje po blagi in prehodni ventriklomegaliji.
Pravo veselje je gledati našega fanta, ki mu popolnoma nič ne manjka. Še najmanj, da bi preveč iztegoval nogice. V razvojni ambulanti so nam diagnosticirali hipotonijo aksialnega tipa in zato hodimo na fizioterapijo. In napredujemo.
Kot torej razumem, nam ni treba več na ultrazvočne preglede glavice. Ali mi lahko samo poveste, kaj se je po vašem mnenju zgodilo oziroma kako to, da so se ventrikli nato zožali. Ali je to povezano z rastjo možganov? Glede ehogenosti ste mi že lepo razložili (še vedno ne morem verjeti, da gre v večini primerov za “senco”, starši pa v roke dobimo izvide s periventrikularno levkomalacijo).
Najlepša hvala za odgovor in še enkrat neizmerna hvala za oba UZ pregleda, ki ste jih opravili pri Davidu.
Draga Uršula007,
me veseli, da vam gre odlično. In bi v svoji samovšečnosti najraje napisala “saj sem vedela”.
Širina ventriklov se oža tako zaradi rasti možganov (torej se manjšajo relativno, ker je razmerje ventrikli:možganovina vse bolj v korist možganov) kot tudi absolutno (ker se tekočina – likvor vse bolj vsrkava nazaj, včasih se ga tudi manj tvori, vsekakor se doseže ravnovesje med nastajanjem in vsrkavanjem).
Kaj je bil razlog za ventrikulomegalijo? Seveda je šlo lahko za blago in prehodno slabšo prekrvljenost možganov, ki se je lahko dogajalo, ko sta bila fanta še v trebuhu, pri večplodnih nosečnosti je to opisano. Manj verjetna je kakšna razvojna pogojenost (prekomerna razvitost in s tem delovanjem žilnih pletežev, kjer se tvori likvor). In še manj, da je šlo za kakšno krvavitev ali vnetje (pri tem bi bile “težave” pri obeh).
Najverjetneje se natančnega vzroka niti ne bo dalo ugotoviti – in ker se fant lepo razvija, tudi ne vidim smisla, da bi z različnimi preiskavami razlog skušali najti.
Uživajte torej pomlad,
Najlepša hvala za odgovor. Z ventriklli se ne bom več ukvarjala 🙂
Bi vas pa vprašala, če na vašem oddelku sprejmete kakšna oblačilca za nedonošenčke. Imam namreč kar nekaj bodijev in pajackov številke 50 in bi jih rada podarila. Tudi kak paketek pleničk za nedonošenčke bi se našel. Ali lahko prinesem k vam?
Draga Uršula,
seveda z veseljem vzamemo vse, kar nam starši prinesejo – vedno pride prav, tako nedonošenčkom v porodnišnici kot včasih tudi kakšni mamici, ki si zaradi socialne stiske ne zmore kupiti oblačilc za novorojenčka.
Lepo se imejte,
Spoštovana dr. Kornhauser Cerar,
naša dvojčka bosta čez en mesec (23. oktobra) dopolnila eno leto (korigirano sta sedaj stara dobrih devet mesecev, 2. oktobra jih bosta deset). Doma je pravi živ žav. David se je pred slabim tednom začel plaziti, sicer še bolj na drobno, ampak smo vsi zelo veseli. Škoda le, ker ima že kar nekaj časa težave z izraščanjem zob. Ne boste verjeli, trenutno jih ima kar 10 (zgoraj so mu pokukali ven kočniki, dva pa mu rasteta tudi spodaj).
Bratec bo očitno kmalu shodil, saj se plazi že od junija in je pravi akrobat, saj mu tudi stopnice ne predstavljajo prav nobenega problema, med pohištvom pa tako manevrira, da komaj sledimo. David raje sedi (čisto sam se je začel posedati pred slabim mesecem) in gleda knjigice. Kot so mi povedali v razvojni ambulanti, David ni nič počasen v razvoju, ampak je Filip izredno hiter. Tudi fizioterapevtka, h kateri hodimo, je zelo zadovoljna. Edino težavo je imel z ekstenzivnostjo in nekoliko nagnjeno glavico na desno, kar pa se je pojavljalo le ob hujših bolečinah pri zobkih. Ker ima tako aktivnega in izredno motoričnega bratca, se včasih jezi, ker sam ni tako gibčen oziroma je malce okoren. V juliju je prebolel uroinfenkt, zaradi katerega sva bila na infekcijski kliniki in imava novembra pregled na nefrološkem oddelku Pediatrične klinike zaradi suma na ledvični refluks, ki pa naj ne bi bil hud in naj bi ga fant s časom “prerastel”.
Veselje je pogledati moja dva fanta, ko se smejeta eden drugemu (in ima David polna usta zob) in vsak dan se zahvalim, da sta zdrava. Pri tem velikokrat pomislim tudi na vas, saj je obisk pri vas pozdravil mene, da sem se otresla strahu in zmogla napore v njunem prvem letu. Želim vam vse lepo in vam čez čas spet poročam o napredku.