HALO!NAJBOLJE BO DA KAR DIREKTNO OPIŠEM MOJO ZAPLETENO ZGODBO.UPAM DA MI BOSTE LAHKO POMAGALI.
SEM MAMICA DVOLETNEGA SONČKA,SMO UREJENA DRUŽINA VENDAR V MENI SE JE PO SKORAJ 10 LETIH PORODILO HREPENENJE PO OSEBI IZ MOJE MALDOSTI OZ. PO MOJI PRVI LJUBEZNI S KATERO SEM PREŽIVELA DVE LETI.TUDI ON IMA SVOJO DRUŽINO IN ENEGA OTROKA.VSE JE BILO VREDU DOKLER SE NAJINE POTI NISO SPET SREČALE.NEVEM KAJ NAJ.MOJ OČKA JE POTREBOVAL V NJEGOVI STROKI POMOČ ZATO SEM GA TUDI MORALA POISKATI.BILA SVA SKUPAJ NA KAVI,SE POGOVARJALA VSE MOŽNE REČI.BILO JE NEPOPISNO LEPO.NATO SVA SE ČEZ PAR DNI PONOVNO SREČALA V OČKOVEM PODJETJU.SPET SVA KLEPETALA V NEDOGLED.PRIPOVEDOVAL MI JE O NJEGOVI DRUŽINI,DA NI SREČEN Z NJO IN DA ŽIVI SPET DOMA(SAJ SE SKORAJ DA NI ODSELIL SAJ IMA VELIKO DOMOTOŽJE IN PREŽIVI VEČINO ČASA DOMA).SEDAJ PO TEM POGOVORU IMAM TAKO MEŠANE OBČUTKE.MISLIM DA ČE BI MI REKEL POJDI Z MENOJ BI BREZ POMISLEKA ODŠLA.VASJ ZA TRENUTEK NATO BI SE VRNILA K DRUŽINI.MOŽA IMAM RADA,MOJEGA SONČKA ŠE BOLJ.AMPAK HREPENENJE PO NJEM JE NEPOPISNO.PONOČI SANJAM O NJEM,PODNEVI KO SEM V SLUŽBI MISLIM NANJ.ŽELIM SI PREŽIVETI DAN IN NOČ Z NJIM,A VEM DA GA POTEM NEBOM MORALA ZLAHKA SPUSTITI IZ ROK.BIL JE MOJA PRVA LJUBEZEN IN PRVE LJUBEZNI NE POZABIŠ!!!!KAJ NAJ STORIM KAKO SE NAJ OBNAŠAM DO NJEGA (ČE SE BOVA ŠE SPLOH SREČALA)MU NAJ KAJ NAMIGNEM?VEM DA SEM NEUMNA IN DAJEM DRUŽINO NA VELIKO KOCKO.NEMOREM VEČ PREVEČ ME VLEČE K NJEMU.SAMO MISLIM DA ON TEGA NE VE.UPAM VSAJ.KAJ NAJ?

Draga Ajša! No, ze res, da ljubezen kao ne pozna meja, ampak zapomni si nekaj….VSE JE V GLAVI…! V svoji glavi naredi red – pravzaprav bi ga morala že zdavnaj (vsaj preden si se trdno vezala) in pretehtaj, kakšne posledice lahko potegne za seboj tvoja nespametnost. Ogrožaš svojo srečo, srečo svoje družinice in srečo verjetno še koga. Premisli, ali je vredno!!! In zavedaj se, da za svoja dejanja odgovornost nosiš sama… Res je, da je ljubezen praviloma stvar srca in je vedno nekaj vznemirljivega, vsaj na začetku, in zadane nas vedno znova lahko prav kadarkoli. Ampak če se inteligentno bitje odloči, kaj je prav, temu sveto sledi in to ga osrečuje… Po drugi strani pa, če se je človek za nekaj odločil, kar ga ne osrečuje, potem samo še nespametnež vztraja in vdan v usodo trpi svojo bedo. Ajša, ti veš, kaj čutiš, kaj potrebujes, kaj hočeš in…kaj imaš. Res dobro premisli, ali je vredno!!! Lahko se zelo opečeš! In verjetno te nekdo ljubi (partner)…izdajaš ga. Pa srečno!

Živjo!

Preden kaj storiš, dobro premisli, kaj ti v tvojem zakonu manjka. Ker zagotovo ti nekaj manjka, neka tvoja zelo pomembna potreba, nek del tebe ni zadovoljen, da si zdaj odprta za druge moške, za druge odnose.

Pomagala ti bo knjiga Moja Ženskost moja sreča (Košiček) in Najina Ljubezen (Hendrix) pa še Pet jezikov ljubezni nujno preberi.

Sem bila v podobnem položaju pred nekaj leti in še sama nisem vedela, kaj mi manjka. Počasi počasi sem odkrila, prej pa sem nekaj let izgubila v podobnih sanjarijah, v kakršnih ti zdaj živiš.

Veliko poguma!

Pozdravljena,
tudi sama sem se večkrat znašla v podobni situaciji. Sreča je bila le ta, da nisem ničesar ukrenila. In kaj sem dognala? Le to,da takrat, ko mi je nekaj manjkalo (občutek, da sem oboževana, metuljčki v telesu, vznemirjenost in vznesenost,…) so me drugi tudi mikali. In bolj ko so mi drugi govorili, kako so nesrečni v svoji situaciji (s svojo ženo nesrečni,…) bolj s me pritegnili. In zakaj? Zato ker so mi govorili kako je žena na nekem prodročju slaba (ga ne razume, se z njo ne more pogovarjat,…) bolj mi je laskal kako je z mano lepo, enostavno, kako pa se z mano lahko pogovarja,… Tako sem dobila občutek, da sem jaz boljša kot je ona, da ga jaz lahko osrečim, da sem nekaj posebnega,… Ko pa sem končno potegnila črto sem ugotovila, da nič od tega ne drži. Človek ni zadovoljen sam seboj (moški in jaz) in v tem primeri ti drugi lahko le lažno dvigne samozavest. In ko to mine, kar je zelo zelo hitro, pristaneš na trdnih tleh. Z dooolgim nosom. Razočaran se vračaš nazaj.
To sem sama reila tako, da sem možu enostavno povedala kaj mi manjka in kako naj mi le to da. To je vse in deluje.
LP

Tako je. V življenju v srednjih letih postane več ali manj vse rutina. Dan je podoben dnevu, nič novega se ne zgodi. Vsakodnevne skrbi, pot v službo in nazaj, kuhanje, pranje, likanje, skrb za otroke in šolo…. Potem pa se ženske umakne v sanjarjenje, gleda mehiške nadaljevanje, bere ljubezenske romane in začne hrepeneti po nečem?????? Njen mož pa ni tak kot Brad Pitt, ni tako raomantičen in ustrežljiv kot tisti iz ljubezenskega filma…..in ženska se začne počutiti, kot da ji nekaj manjka. Nekateri temu tudi rečejo polna rit. Mogoče bi bila kakšna bolj zadovoljna ob pijancu, ki bi jo namesto besed dober nadrl s ploho žaljivk in ji s tem popestril življenje?
Veliko nas je, ki bi zamenjale s kakšno Megy in MMM ter Ajšo in bi bile vesele s takšnim možem, kot je njihov….
Pa brez zamere.
LP

Markica,
Še odgovor na tole. Vedno je sosedova trava bolj zelena in to se je pokazalo tudi pri tebi. Kako veš da bi bila vesela takega moža kot je moj? Ne sklepaj samo po tem kar je napisano, saj ne moreš vedeti, dokler ne doživiš. Veš, obstajamo tudi ljudje, ki nam je izkazovanje čustev bolj pomembno kot materialne dobrine.
Obstajamo tudi inteligentne ženske, ki ne gledamo mehiških nadaljevank in ne izgubljamo časa s sanjarjenjem, temveč svoje probleme rešujemo z dejanji. Nekaterim je taka izkušnja potrebna za to, da vidimo kaj v življenju resnično pogrešamo in potem tudi primerno ukrepamo. Drugi pa fantazirajo in ne naredijo nič.
Lp,
mmm?

MMM?
Me veseli, da tako razmišljaš. Veliko je žensk, ki živijo v fantaziji, naredile ne bi pa nič. Tudi moški dostikrat niso tako slabi, samo ženske v svoji zasanjanosti tega ne vidijo in pustijo, da se zadeve še poslabšajo.
Oprosti, če sem te kakorkoli užalila, vendar poznam preveč žensk takega tipa, kot sem opisala in bi včasih jokala od nemoči, ko vidim kakšna škodo si delajo in niso pripravljene nič storiti.

Markica,
Nisem užaljena, me pa malo pogreje, ko preberem kakšno na to temo:” kako bi bila jaz vesela, če bi imela to kar imaš ti.” Kako to veš?
Se pa strinjam s tabo, da je ogromno žensk, ki živijo v iluzijah, nimajo pa želje, moči ali poguma, da karkoli naredijo zase.
kar se tiče pa moških, je pa to tako široka tema in bi lahko pisala v nedogled, zato bom kar zaključila.
Lep vikend!
mmm?

Skratka, ker te tvoj ne zna zadovoljiti, boš naredila vse, da bi dobila nazaj prvega, ko bo šlo v franže razmerje z drugim, bo pa vse sam kriv. In ti si se, namesto da bi moža prepričala, da se ti mora bolj posvetiti, da ti ne bodo rojile neumnosti po glavi, raje odločila uničiti dva zakona.

Še najbolje bi bilo, če bi tudi njegova žena in tvoj mož bila drug drugemu bivša, pa bi lahko nadaljevali kar v četvero.

Tole pisanje je sicer videti nesramno, toda iz tvojega pisanja sledi, da premoreš le malo čustvene inteligence, saj ti je pomembno samo lastno ugodje, vse drugo pa te ne briga. Ni ti mar, kako bo prizadet mož, ljubčkova žena in niti bolečina lastnega otroka. Čustvena inteligenca namreč ne pomeni, da se znaš strašno zaljubiti, da te od ljubezni boli srce, ledvice in pamet. Čustvena inteligenca se kaže v tem, kako znaš čustvovati, ko ima težave nekdo drug. Ali kako mu pokažeš, da bi rada pomagala, če bi znala. Ali celo pomagaš, če je to mogoče.

Zato ti svetujem, da preden karkoli ukreneš v zvezi z obujeno “ljubeznijo”, prebereš knjigo Čustvena inteligenca (je dovolj debela, da te lahko medtem zaljubljenost tudi mine), potem pa še kaj, kar ponujajo v šoli čustvene inteligence.

Morda tudi jaz ne premorem dovolj čustvene inteligence, a ti si zastvila vprašanje in jaz odgovarjam. Samo to. Nobenega namena nimam tolažiti te.

Sama sem ravno ta trenutek v zelo podobni situaciji. Le da se to hrepenenje ne nanaša na bivšega oz. prvo ljubezen, z njim sem k sreči pri sebi popolnoma zaključila, beri prišla sem do jasnega spoznanja da z njim ne bi bila srečna. Tudi ti verjetno ne bi bila, verjemi. Drugače bi bila vidva danes skupaj.

Menim, da ne hrepeniš po tem človeku kot takem, ampak hrepeniš samo po tistih občutkih, čustvih, ki si jih takrat doživljala, ko sta bila skupaj. In spominjaš se samo lepega, pa v resnici verjetno ni bilo vse tako lepo. Predlagam, da uživaš v teh občutkih ki jih imaš, iz njih črpaj moč, vendar nič ne postopaj, zlasti ne v zvezi z zapuščanjem oz. razdiranjem družine.

Sonček te rabi.

Srečno