Pozdravljeni,

nasa deklica je dopolnila 7 mesecev. Ze ves cas se ukvarjamo z njenim spanjem, saj ponoci ni sposobna prespati vec ur skupaj, kaj sele cele noci!

Obicajno gremo malo cez 19. v banjico, potem sledi oblacenje v pizamico, dojenje v spalnici v mraku in odlaganje v posteljico. To smo ze kar usvojili, ker deklica ne protestira vec, seveda mora miniti dolocen cas na dojkah, obicajno zadostje 20-25 minut za obe dojki. Deklica mi prakticno skoraj cisto zaspi, tako da moram obvezno pocakati da sama spusti bradavico, ce ji jo vzamem, je zelo huda in potrebno je spet od zacetka. Obicjano najkasneje do 20. ure ze spi. Do tu vse lepo in prav. Potem pa se zacne bujenje na 2-3 uri. Prvic se zbudi ze okoli 23. ure. Ne pomaga nic drugega kot dojka, ceprav se mi zdi, da sploh ni lacna. Spet moram pocakati cca. 10 min, da se ona nazaj uspava in potem jo lahko odlozim. Potem pa kakor imamo sreco, vcasih spi samo do 2, vcasih pa do 4 zjutraj. Vsakic ko se zbudi pa zahteva dojko, ceprav sem skoraj prepricana da ne gre za lakoto, to pa zato, ker najprej samo malo cuclja, potem ko se sprozi refleks pa zacne pozirati, ker mleko pac tece, vendar ko neha, se nic ne trudi da bi vlekla, samo cuclja in ko se uspava nazaj, jo spet lahko odlozim.

Mene to vse skupaj precej ubija, ker se mi zdi, da ni cisto vredu, da se tako star otrok se vedno zbuja 3x na noc in zeli dojko.

Cez dan imamo sploh tezave saj spi max. 30-40 min, izredno tezko jo uspavamo, zaspi mi samo na dojki, ko jo prenesem v posteljico, spi cca. 30 minut, potem se z jokom zbudi in ne zaspi nazaj.

Zacarna krog, saj je potem nenaspana, tecna in posledicno tudi sama nisem ravno najboljse volje.
Poskusila sem jo pustiti jokati, pa se ne da, histericno joka tudi 2 uri ce je treba, dokler ne dobi svoje.

Ne vem kako naj resim situacijo, ker sem z zivci ze cisto na koncu. Ali je normalno da otrok tako malo spi? Zakaj mi cez dan spi samo po 30 minut in se to le 2x? Meni se zdi to cisto premalo za toliko starega otroka.

Imate morda kak nasvet? Kaj naj se poskusim? Brala sem Pantleyevo (njene metode v bistvu sploh ne razumem najbolje) in knjigo Spi, dete, spi, vendar pri nas to, da pustimo jokati ne pride v postev, ker ne neha jokati, dokler ne doseze svojega. Vseeno pa se mi zdi, da ni vredu da pustis otroka jokati 1,5 ali 2 uri, pa ceprav hodis k njemu ali ga ves cas bozas.

Koliko casa naj bi spal toliko star otrok? Naj se povem, da ze uvajamo gosto hrano, da sem bila sama na dieti (KML in jajce), zdaj malo uvajam postopoma, da se cez dan se vedno dojiva, poje pa nekako 140 ml sadja dopoldan in 200 ml zelenjave popoldan. Vmes je dojenje. Koliko podojev naj bi bilo cez dan? Flaske ne zna uporabljati, dude ne mara. Razvija se vredu, napreduje tudi lepo na tezi in visini.

Trenutno sicer rasteta dva zobka spodaj, vendar imamo tezave s spanjem ze od prej, tako da je zdaj samo se slabse.

Hvala hvala.

ena 2, pozdravljeni!

Imate 7m deklico, ki ponoči ne zmore spati več ur skupaj. Hm, ne vem, če boste zadovoljni z mojim odgovorom, ampak popolnoma prepričana sem, da to, kar se dogaja pri vas, ni nič nenavadnega, nič nenormalnega, je popolnoma običajen vzorec spanja, ki ga poznamo mamice mnogih dojenčkov (pa se z njim ne hvalimo, ker smo okregane, da smo slabe mame, ki ne znamo narediti reda).

S spanjem dojenčkov in njihovim pogostim zbujanjem ter kratkimi intervali spanja ima velike probleme naša družba in ne naši dojenčki!

Ker ima probleme družba, imamo probleme tudi mamice dojenčkov. To, kar se dogaja, nikakor ni nujno znak lakote (če otrok lepo napreduje, zatovo ne). Toda, ali to pomeni, da nas otrok ne rabi in bi MORAL spati sam in brez naše pomoči? Če bi bilo temu tako, potem ne bi bilo logično, da v mnogih, tudi razvitih kulturah (npr. na Daljnem Vzhodu) spijo matere okoli štiri leta s svojimi otroki. Otroci se zbujajo, ker je to njihova potreba – po bližini, toplini, uspavanju, ki ga ne zmorejo sami. Ali moramo podojiti? Lahko, ker je to enostavno in naravno, saj dojka umiri, uspava, dojimo pa lahko leže. Če nas nočno dojenje zelo moti, seveda lahko rečemo, da tega ne bomo počeli, a bomo morali imeti nadomestke (morda prvo in drugo leto ali tudi dlje), npr. dude, čaje, nošenje in zibanje – zaradi česar bomo morali morda prav tako ali še več vstajati.

Vaš večerni obred je super, lepo dajete spat svojo deklico. Na njeno nočno zbujanje ne morete vplivati še z obredom (kot radi rečejo “strokovnjaki”, češ, nimate večernega reda). Je premajhna, da bi jo učili spati, morda ima tudi zelo močan značaj ali močne čustvene potrebe, zaradi katerih hitro in odločno protestira. Dojenčki sanjajo in vmes se zbujajo, globi spanec pa je kratek. Ko se zdramijo iz plitkega spanja, ne znajo več sami zaspati in kličejo nas na pomoč. Pomoči nekateri ne rabijo že prvo leto, mnogi pa jo rabijo še v drugem ali tudi tretjem letu. Pri nakterih se okoli 8-9m tako zbujanje šele začne, nekateri spijo dve ali tri leta vredu, potem pa sledi faza podoživljanja nočnih strahov in domišljijskih junakov, in je tedaj burno.

Mnoge mamice, enako kot vi, menijo, da so starši, katerih dojenčki spijo vso noč, srečni in spočiti (pozor: veliko manj jih je, kot se rado zdi! večina ne spi ponoči vse prvo leto, mnogi še dlje). Ko premislijo o tem, da gre le za neke naučene družbene norme, da narava teh norm ni nikoli “uzakonila”, vidijo, da gre res za povsem napačna pričakovanja. Ali povedano drugače: nekaterih dojenčkov pač ni mogoče ukalupiti v te norme. Razen, če jih zatremo. Ko ne gre zlepa, smo v stiski. Psihično in fizično utrujeni in neučakani.

“Mene to vse skupaj precej ubija, ker se mi zdi, da ni cisto vredu, da se tako star otrok se vedno zbuja 3x na noc in zeli dojko.”
*** Kdor vam je to povedal, ne ve kaj dosti o spanju dojenčkov. Enako velja za dnevno spanje, nekateri dojenčki v tej starosti spijo npr. le 3-4*15-30 minut čez dan in jim je to popolnoma dovolj. Ste razmišljali, da bi spala v ruti, štorklji, vi bi imeli proste roke, ona pa bi spala morda dlje? Nekatere mamice poročajo, da otrok bolje spi, če ga uspavajo leže. Če se zbudi, vskočijo in še malo podojijo kar leže. Včasih se še same malo naspijo. POmaga lahko, da otrok prek dneva ne spi v posteljici, temveč v vozičku, na kavču, kjer ga dobro zadelamo,…

Nikakor vam ne priporočam, da deklico puščate jokati. S tem dojenčka ne moremo naučiti, da je čas za spanje. Lahko ga naučimo le, da se na nas ne more zanesti in sčasoma, če se to ponavlja redno, otopi. Tak otrok ima lahko ob daljšem prakticiranju tovrstnih metod že kot dojenček in nato tudi kot malček ter večji otrok (npr. šolar) težave z vzpostavljanjem komunikacije ali pa nekako otopi in starši težko navezujejo stik z njim.

Dojenčki NIKOLI NE IZSILJUJEJO IN NE MANIPULIRAJO. Vedno samo izražajo svojo potrebo, ki je še ne znajo izraziti z besedami ali kretnjami. Nikoli je jokajo zaradi lepšega ali da bi nas jezili. Seveda pa lahko to pri utrujenih starših sproža tudi nejevoljo, jezo, občutke neuspešnosti, tudi to je popolnoma normalno. Pri nas starejše otroke zato učimo, da dojenček kliče namesto da joka.

Ali je vaša deklica zdrava? Ali lepo napreduje? Ali ste izključili pri pediatru druge možnosti, npr. bolečine, bolezen, alergije? Ali je, ko je budna, živahna, dejavna in se lepo razvija? Če lahko vse to potrdite, je zelo verjetno, da je njeno spanje povsem vredu. Podobno spi naš tretji fantek, tako da vas popolnoma razumem, kako vam je. Ni lahko in utrujenost je kar včasih stalna spremljevalka. Ker vam ne morem reči, do kdaj utegne to trajati, vam toplo svetujem, da premislite in najdete načine, ki bodo vam pomagali, da boste čim manj vstajali.

Metod Pantleyeve pri nas ne uporabljamo, tudi niso delovale. Nekateri starši poročajo, da katera metoda pri njih zelo dobro deluje. Nikar se ne primerjajte, kako spijo vaši in sosedovi otroci, vseeno naj vam bo, kaj pravijo prijateljice o spanju vašega otroka. Materinstva ne merimo po tem, kako otroci spijo. To, ali bo otrok sprejel neko metodo ali ne, kdaj bo znal spati sam, je razvojno vprašanje (kot hoja ali govor) in je odvisno tudi od značaja. Starši, ki menijo, da so sami naučili spati svoje otroke in so zato uspešni starši, običajno ne morejo razumeti, kako da drugim ne uspe. Ponujali jim bodo svoje recepte, toda ti bodo morda za druge slabi. In potem še vedno ne bodo razumeli in bodo rekli, da smo drugi GOTOVO naredili nekaj narobe, ker z njihovo metodo pa že ne more biti nič narobe. Pozabljajo, da naš otrok NI tak kot njihov.

Ko boste imeli voljo in čas, počasi in za sprostitev preberete članek Sodobni pogledi na spanje dojenčkov in malčkov: http://med.over.net/forum5/read.php?94,4476929.

Lahko pobrskate tudi med izkušnjami mamic, kjer je verjetno veliko raznih poskusov in nasvetov. Poskusite samo tisto, ob čemer se vi osebno že vnaprej počutite dobro in vam je blizu. Kar vam ni, vas bo morda dodatno spravljalo ob živce.
Otrok se ponoči zbuja:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979601 (8m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1982075 (9m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1981632 (10m)
Je res, da starejši dojenček ne rabi nočnega dojenja? http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979782 (6m)
Učenje spanja z jokom:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979625 (10m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979524 (9m, povezave)
Nočno dojenje večjega dojenčka in malčka:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980062 (13m)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1323&t=1323 (12m)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=416&t=416 (12m)
Družinska postelja:
http://med.over.net/klinicne_stroke/porodnistvo/clanki/druzinska_postelja.htm Irena D., članek)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1951&t=1951
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1228&t=1228

Podojev nujno ne štejemo in ne omejujemo v tem obdobju. Lahko jih otrok ima enako kot doslej, lahko včasih več (pozornost, bolezen, se udari,…) ali tudi manj, če je otroku dojenje pretežno le hranjenje (po obroku GH noče več). KOlikor jih otrok rabi in želi… Osredotočite se morda kar na uvajanje goste hrane, dodajate obroke v tempu, kot menite, da je vredu, da počasi in postopno preite na vse obroke. Dojenje pa naj bo tedaj, ko otrok želi, ne glede na GH. Če bi radi kmalu, npr. ob letu dni, z dojenjem zaključili, potem pa bo morda bolje, če si bomo glede dojenja zadali sami neko število podojev oz. razmikanje podojev.

Ja, je res, spanje je v drugi polovici prvega leta pogosto lahko še slabše kot v prvi. Mogoče se bo oglasila še kaka mamica s tako izkušnjo. Pri nas doma smo imeli denimo dvakrat od trikrat tako situacijo.

Pozdravljena ena 2!

Ko berem tvojo zgodbo, se mi zdi, da berem svojo. Naša trinajstmesečnica se zbuja kar naprej in nič drugega ne pomaga, kot samo mamina dojka. In to traja že nekje od četrtega meseca. Tudi sama sem že prebrala nekaj literature in preizkusila nekaj metod, vendar se naša punca ne da. Nekaj pa je le omililo naša težave in mogoče bo pomagalo tudi tebi. Prej je spala v svoji posteljici. Ko se je zbudila, sem jo vzela k sebi, podojila in zopet nazaj v posteljico. Ko je bila malo večja, je hitro ugotovila, da ni več pri mamici in v jok. Takrat sem njeni posteljici odstranila stranico in posteljico postavila tik ob mojo (tako, da je njena podalšek moje). Ko se zdaj prebudi, mi ni potrebno več vstajati, ampak se samo nagnem k njej in jo podojim. Običajno se sama obrne stran, ko ima dovolj ali pa jo jaz nežno odstavim. Od takrat sem tudi jaz bol spočita in tudi malčica za odtenek bolje spi in se malo manj prebuja.

Čimbolj mirne noči ti želim!