hrana – non stop!
Lepo pozdravljeni!
no, pa sem se še jaz odločila, da si izpovem dušo … prebrala sem kar nekaj tem in v velikih se tudi jaz najdem … že od svojega 15 leta imam težave s prehranjevanjem … vse se je začelo, ko sem začela hoditi v srednjo šolo, ko me fantje niso pogledatli, brat me je ves čas zafrkaval, da sem debela in podobno … in sem začela … enostavno nisem jedla …
eno leto je šlo vse po načrtih, shujšala sem nenormalno veliko, počutila sem se dobro, vsi so me hvalili … bilo je fino … nisem se ozirala na izpadanje las, na lomljene nohtov, na izostanek menstruacije … nisem se zavedala kaj delam mojemu telesu … po treh letih je prišlo tako daleč, da so mi starši “zagrozili” da me bodo peljali v bolnico, če ne začnem jest .. in sem začela … počasi … kar se je dalo minimalo … in je kar šlo, zredila se nisem ravno veliko, zato mi je bilo to všeč … po končani srednji šoli pa sem spoznala fanta, v katerega sem se noro zaljubila in s katerim mi je bilo tako dobro, da sem pozabila tudi na hrano … prej sem namreč razmišljala o njen non stop … in sem začela jesti … ko mi je bilo hudo, ko sem bila vesela, ko … non stop … in sem kjer sem sedaj … pri 25 kg preveč … in jem ves čas …
moje spolno življenje ne obstaja več, ker se sama sebi zdim tako grda, da se komaj preoblečem pred fantom, skrivam vse kar se da skriti – ne nosim kratkih hlač, kikljic in podobno … vsak teden sem na novi dieti, ki itak ni tisti trenutek takoj uspešna in tako iz žalosti spet začnem jest … preden se odpravim na dieto se “nažrem” do konca ker imam v glavi samo to, da potem itak ne bom več smela jest (npr. sladkarije, pice in podobno) … in tako imam iz dneva v dan več kil … številka je že tako visoka, da mi je kar slabo ko jo vidim!!!
moje misli so ves čas pri hrani, ko vstanem – hrana, ko zaspim – hrana … in ves čas umes … na zunaj sem veselo, zgovorno dekle, ki je popolno … na videz … v sebi trpim, tako zelo da ne znam opisati … in ne znam si pomagati … o svojih težavah sem se že pogovarjala s prijatelji, pa mi ne znajo pomagati … kdo mi zna? kaj naj naredim? kje je moja rešitev? jaz je ne vidim, jo kdo izmed vas?
pozdravčki, pia
Draga Pia,
rešitev obstaja. Resnično. Veliko ljudi se ukvarja s področjem motenj hranjenja in s probelmi, ki jih doživljaš tudi ti. Vedi, da v tem nisi sama. Potrebna je odločitev, da želiš spremeniti tak način vedenja, da želiš narediti zase nekaj drugače. Vedi, da bo potreben trud in čas, da ne bo šlo hitro.
Vendar bo šlo in ja lahko je drugače. To, da prijatelji ne vedo kako bi ti lahko pomagali, še ne pomeni, da pomoči ni. Veliko ljudi se z motnjami hranjenja tudi danes še ni srečalo – sploh ne osebno in to je razlog – neznanje, vendar rešitev je.
Torej lahko pokličeš na Ženskos vetovlanico, g. Ano Ziherl, na tel. 01/25-11-602 ali ji pišeš na [email protected] in se boste dogovorile za termin. Ona ti bo osebno odgovorila na vsa vprašanja, ki jih imaš. Že na Ženski svetovalnici se lahko vključiš v individualno svetovanje – hodiš h g. Ani, 1x na ted po 1 h in skupaj pogledate kako bi reševale ta probel. Ana ima dolgoletne izkušnje na tem področju in je sama svetovalka za to področje že 15 let. Lahko se priključiš podporni skupini za dekleta, ki tudi deluje tam – več o tem si lahko prebereš na vrhu spsika sporočil -Skupina za ženske in dekleta z motnjami hrnajenja. Tam imaš tudi ostale članke kako ravnati ko si v krizi, zakaj je okrevanje dolgotrajen proces, ipd.. Več ko se boš s tems eznanila, bolje boš razumela kaj se ti dogaja.
Poleg ŽS lahko pomoč poiščeš tudi druge. Na KOMZ-u, MUZI, ali pri kakšnem psihoterapevtu, ki v lj. DELUJE. nASLOVE TI LAHKO POMAGA POISKATI TUDI G. ANA.
Nekaj je gotovo. Pomoč obstaja in jo je kar nekaj. In lahko se rešiš oklepa hrane – na način kot opisuješ ti in začneš uživati v njej kot vsi drugi. Kar pogumno.
Vso srečo.
LP
Tatjana
zelo sem vesela da sem našla ta članek imam tudi jaz enak problem čisto enak na videz imam super življenje sem vesela ženska vedno za žurke urejeno življenje 2 prečudovita otročka 2in 4 leta moža uredu skratka vse za normalno zivljenje.Noro noro pa me žre moja debelost prišla sem tako daleč da se tudi malo ne obvladam jem jem jem vse stoje in na brzino vedno so prvi otroci in mož ves čas po službi predajam njim jaz sem pa tam utujena in nezadovoljna sama izsabo. Nasveti prijateljic naj pošlihtam v glavi neznam uporabit ker sem nemočna zato lepo prosim če mi lahko kdo pomaga na koga se naj obrnem.
hvala in lep pozdrav
Pozdravljeni,
ugotavljate, da postavljate družino pred sabo in njihove potrebe pred svoje. To je lahko že nek razlog za vašo nezadovoljstvo – kadar ignoriramo sebe in gledamo, da bo drugim dobro, postajamo brez vednosti lahko resnično nezadovoljni s sabo in posledica je lahko prenajedanje, kot ga opisujete tudi sami. Všprašanje je, kateri razlogi, poleg teh, ki ste jih omenili že sami, so še v ozadju. Kar je pomembno je to, da sezavedate, da sami ne boste zmogli. Puhlice, ki jih ponavadi dobimo od bližnjih – v smislu vzemi se v roke in prenehaj s tem – resnično niso dovolj in ne delujejo. Tega se zavedate že sami – namreč, da se morate vzeti v roke, verjame pa, da je to težko narediti sam. Prav je, da si želite pomoči. pomoč je nekaj do česar imamo pravico vsi. sama jo poiščem vedno, kadar se znajdem kako naprej in ne zmorem sama najti rešitve. To ne pomeni, da je kaj narobe z nami kot živim bitjem, temveč, da v nekem obdobju potrebujemo podporo prav vsi in ravno zato so ljudje na svetu – da si medsebojno pomagamo in si skušamo ustvariti boljše življenje – ob podpori drugih – naslednjič pa jo damo lahko mi.
Torej – kam se obrniti po pomoč? Imate več možnosti – lahko se odločite za individualno svetovanje npr. pri Društvu Muza v Lj., 42 50 338, v sredo ali cet. od 13- 14h, ali pa na mobi od Vesne Šolar – svetovalke, je sluzben: 041 207 706. Pri njih se lahko vključite tudi v podporno skupino. Lahko se odločite tudi za osebno terapijo – kjer bi lahko začeli delati na sebi prav stem, kar sami opažate kot problem – kako postaviti sebe na prvo mesto – in bi videli kam bi vas to pripeljalo. Terapevte lahko poišečte preko spletne strani. Kar se tiče želene postave, bi se lahko vključili v program ZD (izvajajo ga skoraj povsod) – zdrava šola hujšanja, ob spremljanju zdravnika, kjer bi se naučili pravilno skrbeti zase kar se tiče hranjenja, vendar je nujno potrebno tudi svetovanje – v vsakem primeru predlagam tudi svetovanje na društvu muza ali individualno terapijo.
Naredili ste že prvi korak, ko ste pisali na forum. To mi pove, da vam ni vseeno zase in da ste pripravljeni narediti nekaj, da bo tudi vam boljše. Bojujte se naprej zase. Poiščite pomoč.
Vse dobro.
tatjana
Na društvu Muza in v Žs je samoplačniško, vendar cene določajo vsaka organizacija zase. Da se posamezno domeniti tudi za nižjo ceno ali nek simbolični prispevek, če je finančno stanje res težko za vas, vsaj na ŽS vem, da je tako, mislim pa da tudi na Muzi, vendar zopet za bolj točne informacije boste morali poklicati tja. Društva so nevladne organizacije in nimajo podeljene konxcesije s strani države, zato ne morejo sprejemati na napotnico. Ponavadi te cene niso tako viskoe, vendar je to spet odvisno od vsake organizacije same. Na ŽS, vem, da je bilo lani 40 e za dva meseca – se pravi za 8 srečanj, vendar ne vem ali se je kaj to spremenilo, samo tako ali tako tam ni prostora, na Muzi pa ne vem kakšne so cene za skupino in ali je kaj potrebno plačti – nek prispevek misli, da je vendar en vem koliko znaša.
Kaj te ovira, da bi poklicala? Imaš kakšne dvome, pomisleke, da bi se ali se ne bi vključila?
LP
Tatjana
dvomim v sebe ali mi bo uspelo pred leti sem hodila k dr. Sentočnikovi,sem shujšala kar nekaj kilogramov pustila sem tam ogromno denarja. Zmanjkalo mi je volje časa in denarja in ostala sem tam kjer sem bila .Nazaj sem dobila šeenkrat vec kilogramov.Največ kar sem pa izgubila je pa doma pri možu imam zelo dobrega moža a podpore pri njemu žal nimam več.ker mi enostavno več ne verjame da jaz lahko shujšam .Jaz sem pa dokonca brezvolna živim v svojem svetu živim za družino izpisala sem se iz telovadbe ne hodim na dolge sprehode kot včasih ne obiskujem fitnesa .Škoda res da sem zaposlena v zdravstvu se predajam bolnikom sama svojega problema pa žal neznam rešit.Hvala da se želiš pogovarjat z mano.
Hja,
sama osebno sem mnenja, da samo dieta ni nikoli rešitev. Probel prenajedanja (če sem te prav razumela ješ kar naprej?) je bnamreč v tem, da z dieto odpraviš posledice preveč hraNE, NE PA VZROKA. vEM, DA IMA DR. sENTOČNIK KAR DRAGE CENE. razlog zakaj ne verjame v diete je ravno v tem kar si napisala sama – da na hitro dobiš nazaj še več kg, kakor si jih imel rped dieto. Namreč jesti pravilno pomeni jesti toliko kot telo potrebuje, s kombiniranjem s telovadbo. Spet ne preveč, vendar je potrebna.
Trenutno praviš, da si brez vsake volje. Težko je, kadar v okolju v katerem živimo nimamo podpore. Se mi zdi, kakor, da bi nase gledala, da si ga polomila in zato ni opravičila – kaj misliš o tem? Če je tako naj ti povem, da bo v žviljenju še več napak in zmot in ne preveč dobrih odločitev-vendar te odločitve pomenijo le izkušnje, na katerih lahko gradiš svoje življenje. Čeprav si se po koncu diete zredila, to ne pomeni, da ni poti nazaj, da se en da več nič narediti. Seveda se da anrediti.
Odločitev oz. tvoje razmišljanje za skupino je v pravi smeri. Veš, da tako kot je sedaj nisi srečna in nisi zadovoljna. Kaj je razlog, da posegaš po hrani kar naprej – tudi ko telo ni lačno, lahko ugotoviš znotraj skupine. Tudi, če v možu alid rugih bližnjih ne najdeš opore, je skupina tista, ki ti to oporo lahko nudi. Ali je mož dejasnko rekle, da ne vidi možnosti, da bi se kaj spremenilo – kakšen je vajin odnos? Sprašujem zato, ker si napsiala, da v njem nima opore. Tudi, če je on ne zmore dati v tem – hujšanju – to ne pomeni, da tega ne boš zmogla. Vsekakor je pa nekaj res – če ne boš probala iti na skupino, poklicati, ne boš vedela če bo kaj drugače. Predstavljaj si, da te prijateljica hudo prizadene in prekineta vsak odnos. Ali bi to pomenilo, da ne boš z nobeno žensko več govorila, hodila na kave, ali se približala – iz strahu, ker bi te lahko prizadela? Seveda vedno znova obstaja to tveganje, vendar je potrebno, drugače lahko celo življenje ostanemo na iti točki. Enako pomeni za skupino, dieto, terapijo. Ena neupela izkušnja ne pomeni konec življenja in nič se ne da. tvegaj – včasih potrebujemo različne stvari, možnosti, poskuse, da najdemo priemrnega azse.
res pa je, da samo hujašnje brez terapije ne bo pomagalo. Potrebno je pogeldati kaj je v ozadju potrebe po hrani – nezadovoljstvo v odnosih je pogosto posledica pretiranega hrnajenja. Skupina ti lahko nudi potrebno oporo na tej poti. Daj si priložnost. kakšno bo tvoje živlejnje je v celoti odvisno samo od tebe. Na tej poti pa ti lahko pomagajo drugi – po dosti nižji ceni kot si že enkrat iskusila – na žalost si verjetno naletela ravno na najdražjo varianto. To pa nhe pomeni, da bo izhodišče vedno tako.
Reci da sebi, začni znova in pri tem poprosi za pomoč druge – skupino, terapevta, … Majhne počasne korake iz dneva v dan, brez hiotenja, v oporio, pa bo.
Lep pozdrav,
Tatjana
pozdravljena zelo me veseli da me razumeš dobro si ugotovila da me žre občutek krivde da sem naredila nepopravljivo napako moram ti pa priznati da si ena izmed prvih ki z njo lahko debatiram o tej moji težavi po naravi sem človek ki ima vse stvari na svojem mestu zato sem še bolj razočarana prosim te če mi lahko svetuješ za enkrat osebo ali je to psihijater ali kdo ki se stem ukvarja mogoče bi najprej poskusila indvidualno.Saj mi ni tako za denar da neboš narobe mislila samo tam sem pa dala več tisoč evrov.ČAV.
Hej, napake boš počela celo svoje življenje. Jaz si ne predstavljam življenja brez napak – napake me učijo kaj zame ni v redu in kaj naj poskusim drugače, z njimi rastem in se razvijam, ni konec sveta. Vsi delamo napake, celo psihiatri, terapevti, predsedniki, politiki in tudi tvoj mož. Nihče ni poln in brez napak. To je golo dejstvo. Uporabi jih v svoj prid in se iz njih uči.
Pri denarju je potrebno biti previden. Eno je, če ga imaš, samo tudi če ga imaš si lahko z njim previden, zato še nsii škrt. zate pač prejšnji princip ni deloval in dobro si poglej svoje mišljenje – še vedno vztrajaš in iščeš kaj bi ti pomagalo. In prav je tako, ker za vsakega obstaja drugačen način in drug pristop. Odločitev za individualno delo na sebi sploh ni slaba. prednost je že v tem, da imaš tisti čas namenjen zase in res lahko predebatiraš marsikaj kar hočeš. Enkrat ko boš mogoče želela pa več mnenj drugih, se še vedno lahko odličiš za skupino. Tel. št., ki sem ti jih dala za skupino na društvu muza, lahko pokličeš tudi za indiovidualno delo. Tam lahko hodiš na terapije tudi individualno.
V končni fazi, ti lahko naštejem nešteto drugih imen – vendar na koncu pade vprašanje, na katerega lahko odgovriš le ti. Upaš tvegati – čeprav to tveganje lahko pkemni spremebe na dobro? za individualno svetovanje, ti ravno tako predlagam muzo. Običajno je prvi pogovr vedno brezplačen, ker šele ugotavljaš kaj ponujajo, kaj ti hočeš kako vse skupaj zgleda. Lahko se npr. dogovoriš, da bi prišla najprej nekajkrat, npr. 8x, da ugotoviš, če ti takšen način dela odgovarja, v nsprtonem prekineš in lahko poskusiš kje drugje.
Svetujem ti, da piokličeš na tel., ki sem ti ga navedla v prejšnjih mejlih. Dogovori se za srečanje. Prirpavi si vprašanja, ki te zanimajo, dovoli si odprte možnosti brez kaj pa če – in tudi, če ti ne bodfo odgovarjali ni konec.
Nekje sem zasledila zelo dober pregovor. Če še ni v redu, to pomeni, da še ni konec. Nekaj takega.
Verjemi vase, daj si priložnost. samo ti si jo lahko daš. Naj te ne ovirajo strahovi in misli kaj pa če – pojdi v dejanja, v akcijo in se sproti spopadaj z vsem kar se bo pojavilo. Terapevtka pa ti bo pri tem pomagala.
Kar pogumno. Vse dobro.
Tatjana
Na Ženski svetovalnici se ravno v septembru začne skupina, tako da je najbolje, če pišeš tja, na mejl [email protected] in se boste dogovorili za informativno srečanje.
Prispevek je simboličen, odvisno od tega ali si zaposlena ali dijakinja/študentka, ali brezposelna.
Ravno zbirajo prijave, tako da ravno pravi čas;)