hors, zakaj ne!?
imam en velik problem, ki se ga vedno težje rešujem. pol leta sem že čista, življenje sem si ponovno postavila na pravo mesto, hodim v šolo, delam, stari mi več ne težijo, imam novega fanta, ki je ful prijazen, frende, ki me podpirajo. vseeno pa mi nekaj manka… pogrešam droge, rada bi tist filing nazaj…
zdi se mi kot, da se mi že po malem meša… zaenkrat sem še vedno čista, nimam niti nobenih stikov več s to sceno… niti jih nočem, vendar se mi ta občutek vedno vrača…
prosim, če mi lahko nekdo kako svetuje, kaj naj še poskusim, da dam skozi to fazo in živim naprej, brez drog!!
hvala že vnaprej…
Očitno je res filing tisti, ki ljudi sili k nadaljnji uporabi droge.
Če je meni dobro znano, heroin ni rentabilen. Zaradi mene lahko imaš milijarde na računu, ampak še zmeraj ni rentabilen. Za tisto malo užitkov takih bajnih vsot jaz ne bi metal skozi okno.
Navsezadnje pa je na tebi, če boš spet začela ali ne. Ne morem ti reči, da pojdi k alternativi, ker bi to bilo hujskanje.
pa si prepričana da si ZARES želiš živeti brez drog? tut jst sm se že velikokrat spucala,pa sm mela še zmeraj veliko željo po drogi in sm zmeri nazaj notr padla..nism mela poštiman u glavi,čeprov sm si nekako želela živeti brez drog,brez večnega tavanja za denarjem,drogo..
zdj sm pa čista od drog že 2 leti,od metadona 9 mesecev in morm reči,da nimam več želje po drogi,vsaj tako pogosto ne..sanjam še velikokrat o drogah,kdaj pa kdaj mi misli bežijo na sceno..ampak se streznem u trenutku ko pomislim kam bi me to lahko spet pripeljalo..
važno je da delaš,da se z nečim ukvarjaš,da imaš fanta ki te ima rad..
ne obupaj,vstrajaj..počakaj,da ta želja mine..samo moraš vedeti,da pravijo : enkrat junkie,zmeraj junkie..to pomeni,da boš še dolgo sanjala o drogi,razmišljala..samo želja bo zmeraj manjša.moraš pa si zares želeti živeti brez drog in vedeti zakaj si to želiš..
želim ti VELIKO sreče in NE OBUPAJ,boš videla da se bo splačalo.
ozdravljena,
res je, še sama ne vem kaj v resnici hočem. življenje imam urejeno, edina stvar, ki je nimam je fant, ki me ima rad…
z fantom, ki ga ljubim sva se skupaj drogirala, on je moral na zdravljenje (društvo projekt človek) tam so zahtevali, da prekineva stike, tega nisva zmogla, preveč sva se imela rada. ko je on hotel zdravljenje po dveh mesecih prekinit je bil edini način, da ga prepričam, da ostane tam, ta, da sem ga pustila, z razlogom, ki ni bil resničen…. vem, da je to bilo edino prav zanj, ker ga poznam in vem, da so mu tam pomagali, da je blo prehitro, da bi prišel ven… tako sva prekinla vse stike… edino za kar sem prepričana v svojem življenju je, da ga ljubim, on je ljubezen mojega življnja, tega pa mu ne morem povedat, ker hočem, da se potegne ven. v bistvu sem v dilemi, hočem ga nazaj, zdravega, zato pa moram bit potrpežljiva… najtežje od vsega je, da ne vem kaj bo ko se vrne, bo še čutil enako, me bo hotel??? to je v bistvu tisto kar me razjeda….zanima me, če ni preveč osebno kako je pri tebi?
hvala ti za odgovor,
lp
lep pozdrav,
ne morem rečt, da sem človek, ki ima za “drogeraše” pretirano razumevanje. poznam ljudi, ki so kadili travo in jo še kadijo, ker jim je feeling fajn. pa zaradi mene naj jo kadijo, če niso dovolj močni, da se ji uprejo. rada pomagam ljudem v resničnih stiskah, toda ne ko ger za drogo. ob branju borbolete in janovega krika sem občutila žalost zgolj za svojce, ki so bili nehote potegnjeni v pekel droge, ne pa za glavna junaka, ki sta se veselo drogirala.
mislim, da ni situacije, ki bi bila opravičilo za to, da se nekdo začne z drogo bavit. tdui sama sem imela veliko stresnih in žalsotnih situacij v življenju, ko bi bila droga najlažja pot, a glej ga zlomka, to ne popravi ničesar.
verjetno se to bere zelo hladno in trdosrčno, imam sočutje da ne boš kaj narobe razumela, če otrok, mladostnik ali bilokdo ki se je pazil zboli za rakom, bi mu pomagala in lajšala muke, če nekdo ki je 40 let kadil zboli za rakom, mu ne morem pomagati, ker je sam vedel v kaj se podaja…isto je z drogo…sam se podaš na to pot in ko si sam priznaš, da si sam kriv in nihče drug, se lahko pozdraviš.
tisti, ki mislite, da rabite fanta….najprej si probajte svoje življenje postaviti na noge sami, brez drugih ljudi okoli sebe, ker vsi ostali vas v življenju lahko zapustijo. kaj boste pa takrat? spet na droge???
uredite si vaš nedrogirano življenje sam, zapolnite ga s hobiji in se imejte radi in ko spoznate partnerja, ne opustite tega, ampak ga vključite v življenje tudi brez tega, da opuščate svoje navade hobije….naj se on prilagodi, če vas ima rad bo že šlo…
in vem, sit lačnega ne razume, zato si lahkomislite, da nakladam, ampak pozabite na drogo, zbrišite jo iz spomina, tega dela življneja ni bilo, bodite veseli,d a ste dobili šanso za novo žviljenje in ljubite žiljenje
čestitam,to si prav naredila..zase in za njega..in verjamem da je bilo preklemansko težko..in je še zmeraj in še dolgo bo..samo ne obupaj..
jst sm se pa zadevala z bratom,ki je zdj u španiji u komuni že 2 leti..on je biu na heroinu,kokainu in metadonu 12 let,jst 5 let..in morm priznat,da se bojim kaj bo,ko pride domov..ne vem kakšen bo,kakšen odnos bo imel do droge..
skoraj prepričana sem,da s tistim ki si se ga zadeval,zdrav ne smeš več imeti stikov,ker hitro pride do obujanja spominov,sprva kao “kok sva bla neumna ker sva to počela” ,čez neki časa pa že iščeva okol dilerje..in se bojim,ker bova spet živela pod isto streho..sicer še nikoli nisva bla tolk časa čista in narazen,tko da si sploh ne znam predstavljat kako bo ko pride..isto si mislim zate in tvojega fanta..saj veš,že sama imaš željo po drogi,če pa bosta dva,pa je možnost enkrat večja,da posežeta po njej,z večnim izgovorom “saj bova samo enkrat,jutri ne bova” ..nujno moraš imeti zdravo družbo,ki sploh ne razmišlja o drogi,ki jim na kraj pameti ne pade,da bi vzeli trdo drogo..tako ti bo lažje in bolj sigurno..
glede moje ljubezni pa..me je zadela kot strela z jasnega,nič mi ni blo jasno..še posebaj zato,ker sm se zaljubila v punco(jaz prvič,ona je že imela lezbično zvezo) in spet sem bila zmedena,nisem vedla a je to to,al sem z njo,ker pač rabim nekoga med abstinenco..pol sem se prepustila,kar bo pa bo..no,in zdaj sva skupaj že več kot eno leto in vem,da je to to..sicer sva bile skupaj že prej,ampak sem jst še zmer pila metadon,tut zadela sm se ga sm pa ke s koukom,ker mi ni bilo jasno kaj se z mano dogaja,privlači me punca in ne samo to,zaljubljena sem vanjo..in seveda ni šlo,zarad metadona in droge sem bila odtujena in ona tega ni prenesla-normalno,sm jo štekala..in dobila razlog več,da pustim drogo in metadon in se ga zadevam z ljubeznijo : ))
in mi zaenkrat ratuje in se imam prav lepo..
tut teb želim,da bi se ti resnično uspelo otresti želje po drogi..
poročaj kako se kaj počutiš…
lp
pa še to..tut jst mam še zmer probleme s psiho..s socializacijo..najhuje pa je,ker sem čisto zmedena,nimam nobenih ciljev,včasih sploh ne vem kaj bi rada..zgubljena sem.ker ko so o ciljih in željah razmišljali moji vrstniki,sem se ga jst veselo zadevala,brigal me je za cilje,sam da jst dnar dobim za hors..in morm zdj pr svojih 25ih razmišljat in predvsem ugotavljat svoje cilje,kaj bi rada v življenju in od življenja,kaj je moje poslanstvo..in mi za enkrat ne uspeva lih najbolje..ne znam se več poglobit vase,pogledat vase in se vprašat in predvsem odgovorit kaj bi rada..zgubila sem stik s sabo..z okolico mi je že nekako ratalo stik nazaj vzpostavt,sami s sabo pa še ne..
ima kdo kakšen nasvet?
ne morem rečt, da mi je šanso za novo življenje nekdo dal, tega ni. šanso si moraš sam izborit in se zanjo borit tudi vsak nov dan. ne pravim, da rabim fanta ali, da rabim nekoga ob sebi. ljubim človeka, ki mi še vedno pomeni izjemno veliko, pravim samo, da si želim njga ob sebi. to je velika razlika.
tazja, predvidevam, da ste ena izmed ljudi, ki krivi narkomane, da saj so si sami krvi, vendar to ne drži popolnoma, za prvih nekajkrat je odločitev tvoja, potem pa pride čas, ko živiš samo še v utvari, da se še vedno lahko odločiš sam.
zanima me zakj ste vi na tem forumu. verjetno imate tudi vi posredno ali pa tudi neposredno stik z drogami ali z nekom, ki se drogira in vas zanimajo mnenja tistih, ki so v to vpleteni, če vas zanima resnično kaj o tej temi si preberite knjigo Vita Flakerja Živeti s heroinom. Napisana je objektivno iz perspektive sociologije in socialnega dela, mogoče boste lažje razumeli različne pojave, kot recimo deljenje sterilnih igel. Zanimivo branje še poseba, če se vas herion tudi osebno dotakne na takšen in drugačen način.
lp
občudujem te, všeč mi je ker lahko o vsem tako sproščeno govoriš, jaz sem naletela na ful mešane odzive mojih kolegov, prijateljev, ker se jim je zdelo nenavadno, da lahko tako sproščeno in predvsem direktno govorim o tem. malo pogrešam to, da bi se lahko pogovarjala o tem z nekom, ki pozna občutke, strahove, zato sem tudi na tem forumu.
lp
nimam direktno nobene povezave z drogo, zgolj opazujem in opažam ljudi,ki so zabredli tako globoko.
jaz ne govorim o odvisnosti, ker tukaj si človek več sam ne more pomagat…govorim o prvič, drugič, tretjič, ko imaš še sam svojo voljo in se določiš, iz kateregakoli razloga pač to storiš. potem telo zahteva, tu pa se je težje ali celo nemogoče upret.
so v življnju situacije, ko bi kričal, se zadel ali pa skočil iz stolpnice, da bi bolečina prenehala.ampak to je to, kar dobimo, in nardimo iz tega najboljše.
da pa si priložnost nazaj izboriš, pa bi mogla bit še hujša motivacija, saj si šla skozi hudičeve muke, da si spet clean. zato mi je še bolj nepojmljivo, da bi to, za kaj si dolgo in naporno garala, zavrgla, iggy.
in glede tega, najboljša droga je tako ljubezen 🙂 mi je jasno, da bi imela nekoga ob sebi. poskusi si življenje sama zgraditi na svojih solidnih temeljih, in potem spusti v svoje življenje ljudi, ko bo “hiša” stala, če jo boš gradila na drugih, se bo podrla, ko bodo odšli 🙂
verjamem, da je hudič, ne morem se vživet v tvoj položaj, mi pa je jasno, da ti nekaj manjka in si nesrečna in bi rada spet občutek sreče, ki si ga verjetno imela 2 sekundi po tem, ko si bila zadeta. ali pa ves čas, kaj pa jaz vem. vsaj otopel si za bolečino.
želim ti vse najlepše.RES.
Hja, tako kot je ozdravljena vprašala: “A si sploh želiš bit brez droge”?
Sej vem, da ni tak preprosto kot si večina misli…da se kr odločiš zdaj ne bom več in je konc. Da je taka odločitev kredibilna je itak potrebno več kot le odločiti se.
Sicer pa te razumem. Zdravil sem sem n krat in pogosto sem bil nekaj časa dost vredu in odločen ampak vseeno mi je nekaj zmeraj kljuvalo v glavi in je blo samo vprašanje časa kdaj bom nazaj padu. In tudi zmeraj sem nazaj padel. Saj veš kako znamo sami sebe prepričati, da je tako še najbolje in, da smo itak obsojeni na poraz in nima smisla vztrajati.
V to sem se zmeraj prepričal. S temi utrujajočimi samogovori, ko se v tebi kregata dva nasprotnika. Tisti, ki se hoče zadeti pa itak noče utihniti.
Zdaj tega že kar neki cajta ni. Ne vem, izkušnje mogoče. Neki mi je kliknilo v glavi. Mogoče pomaga tudi, da sem 100% odločen, da ČE padem nazaj naredim takoj samomor.
hm,dea..sj mogoče se pa celo poznava,mogoče samo na videz..nikol se ne ve : ) a si ti iz ljubljane?
o drogi,svoji preteklosti MORAŠ govoriti odkrito in brez sramu..meni so vsi govorili da me občudujejo glede tega,ampak sem se resnično bolje počutila,ko sem povedala..imam srečo da imam take ljudi okoli sebe,ki to razumejo..
če se želiš o tem pogovarjat,mi lahko pišeš na mail..sporoči če ti ga napišem..
lp
tazja,
vem kaj misliš z prvi, drugič, tretjič, vendar ne vidiš pravih motivov za drogiranje, zelo redko in pri izjemah je za začetek drogiranja kriva bolečina, jeza, trplenje, večinoma ljudje poskusijo drogo iz radovednosti, želijo spoznat nekaj novega, jih zanima občutek, eni iz dolgčasa…
malo narobe vidiš odvisnost, ne mislim to nesramno ravno nasprotno, odvisnot je pri vseh drogah, še posebaj pa pri heroinu predvsem psihična, vse je v tvoji glavi, ko enkrat nehaš telo res trpi pomankanje, vendar je fizična kriza minljiva, telo se tako hitro kot se privadi tudi odvadi, fizična kriza traja samo dva do tri tedne. vse kar pa sledi pa je na psihi.
heroin za sabo vedno v človeku zapusti veliko praznino, luknjo, ki jo je zelo težko zapolnit. vsa sreča, ki sem jo občutila takrat ni bila samo povezano z drogo, z heroinom sem začela nekaj časa za fantom, večkrat sem mu grozila, da grem če ne neha, zaradi tega sva se prepirala..in potem, ne vem, mislim, da,ko mi je jasno postalo, sicer bolj podzavestno, da mu je heroin pomembnejši od mene, sem hotela doseči dvoje, se maščevat, naj vidi kako jaz trpim ko gledam, da se zadeva in mu pokazat, da sem z njim v dobrem in slabem in tako sva začela skupaj najprej sva samo snifala in kadila, no kasneje sva pristala na igli. še zdaj ne morem vrjet kako sem se spremenila, ko je on prvič poskusil heroin s snifanjem in mi je to povedal sem reagirala prav panično, drla sem se nanj in jokala, kot nora…. potem pa… tako se stvari spremenijo, vrnila sem mu z obrestmi, tudi on je poskušal potem mene prepričat naj neham, z jokom dretjem, nič ni pomagalo…
zdaj pa sva oddaljena, nimava niti stikov, včasih imam občutek, da je tako najboljše, drugič pa se zavedam kako boli, ker nisva skupaj, kako zelo še ga vedno ljubim….
zakaj bi vse kar sem do zdaj dosegla zavrgla? zato ker imam mogoče občutek, da če se ga zadenem, bova si bližje bom pričarala vse tiste trenutke, ko sva bila srečna skupaj nazaj… v istem trenutku pa vem, tega ne morem doseči niti ne bom…
hvala ti, za lepe želje, res si ena redkih, ki vso problematiko drog ne ignorira, ki se ne pretvarja, da se to dogaja samo nekomu drugemu, nekje daleč stran. pohvalno. te lahko vprašam: imaš otroke? upam, da ti ni to preveč vsiljivo vprašanje.
lp
ne, nimam otrok, še
sem še mlajša generacija, v dvajsetih letih 🙂
25 natančno. no, meni se zdi, da si lahko mislite, da vam nekaj sračkam tukaj, kaj pa jaz vem, nisem bila nikoli na drogi, nihče mi ni povzročal problemov s tem, da bi se drogiral in bi posledično jaz zato trpela, pa vseeno…
imam prijateljico, ki se je dolga leta ukvarjala z mladostniki, ki imajo pobleme z drogo in mi je dosti stvari razlagala, sicer ne poimensko in sem pač brala tudi njeno literaturo, me je zanimalo, kaki so motivi, ki ljudi peljejo v drogo, pa dejansko je bila skoraj vedno radovednost, ali pa kot tvoja zgodba – partner ali pa prijatelji…a
mpak njej so se vsi smilili in je to iz usmiljenja delala, jaz pa nisem mogla najt v sebi niti trohice pomilovanja, meni so se smilili vsi okoi tistih, ki so bili na drogi…ker tistemu ki se drogira je v danem trenutku, ko je zadet vse vredu, potem pride kriza…. mislim, da tak človek ne rabi pomilovanja in družbe, da se nekdo z njim druži, ker se pač nihče več noče.
meni se zdi bolj zdravo, da človeku alternativo ponudiš, ga zaposliš, integriraš v drugačno družbo, daleč stran od starih navad in starih znancev…ko mi je kdaj o starših razlagala, ki so potem delali z otroci kot z zasvojenci, skrivali denar in jih vohali al so kaj kadili ko so domov prišli, pa jim preverjali vbode na rokah, bi take otroke še od staršev stran vzela pa daleč stran poslala…
če te nekaj spominja na drogo, si jo želiš, zaradi starih občutkov…če pa prekineš to in pač greš dalje z novim življenjem, ki si si ga priboril nazaj, pa…
no, odprta sem za vse kritike, tudi da sračkam pa da nimam pojma, kr dejansko nisem ne odvisnik, ne strokovnjak na tem področju…
vedno pa se mi zdi cool, ko srečam koga, ki je šou čez to in o tem upa govorit, brez sramu in brez ponosa, ampak kot del življenja, ki je pač bil in je šel….