homoseksualnost

Zivjo!
Sem homoseksualno usmerjen fant (gay) in me zanima, kako naj spoznam druge homoseksualce.

Hvala za pomoč!

Dragi Robert

to bo pa težko, ker nimam izkušenj, da bi ti povedal, baje pa so določeni dnevi v Ljubljani v K4 srečanja homoseksualcev, Če boš tist dan tam, boš sigurno vedel kdo je in kdo ne.

Jaka

Tudi v klubu Propaganda se zbirajo (ob vikendih), K4 je včasih ob nedeljah imel ROZA večere (prav tako so se imenovali), če so še zmeraj, pa ne vem.

Sicer pa mislim, da prek interneta ni večjih težav navezati stike isto spolno usmerjenim.

Vso srečo!

Koliko približno si star, mogoče ti lahko pomagam, sam pa nisem homoseksualec pač pa heteroseksualec, imam svojo ljubico in poznam enega dobrega prijatelja, ki je gay ?

Nad zenskami sem tako razocaran, da bom zacel pecat moske!

ni hec

Pazi se teh žensk, ki so preveč naivne in oblastne !!!

Išči išči pa boš našel…

Zivjo, Robert.

Sam sem gej in moram reci, da se pocutim prav super. No ja, na zacetku se nisem, ker sem bil podobnih skrbi kot ti – kje pa kako in zakaj koga najti. En kup vprašanj, ki so se pa sčasoma lepo rešila.

Razne klube Tiffany (na Metelkovi), Propagando in K4 ob nedeljah zvecer ti svetujem, ce ti ni le za seks, ampak za trajnejso zvezo;. Če želiš kaj dolgorocnega in bolj obetavnega, v te klube ne zahajaj. Poleg tega je zoprno, če hodiš v te klube kar sam, ker te ‘potrebneži’ kar napadejo.
🙂

Jaz sem nekaj fantov spoznal na internetu, nekaj v oglasih… klasicni nacini. Niso vsi dobri, ampak, kot je ze nekdo rekel, ce bos iskal boš našel. Veliko je gejev in zato brez skrbi, tudi ti boš našel svojega princa. Jaz sem svojega že in sem neskončno srečen. Če pa boš želel še kakšno podrobno informacijo, pa pripiši svoj email pa ti odpišem.

Matej

Dragi Matej, tukaj je moj email. Zelo rad bi izvedel kaj več o K4 pa o Tiffaniju pa tudi o čem drugem bi se rad pogovoril. Hvala ti za pomoč. email: [email protected]

No pa še bom jaz povedal svojo pot, do spoznanja, da sem gej!

Pri meni se je vse skupaj zacelo, ob koncu osnovne sole, k sem večkrat v garderobi, pogledal kakemu sošolcu v mednozje( se opravičujem če sem preveč diskreten). Nato je prisla srednja sola novi sošolci pa to. Seveda, sem spoznal, sosolko, s katero sma postala dobra prijatelja. In seveda, sem mislil, da si bom uspel najti kakšno punco pa vendar ni bilo tako. Nobenemu nisem povedal, da sem namrec bisex in sem to seveda dobro skrival. Pri svojih 17 letih sem imel avanturo s tipom, ki je bil starejsi od mene in mi je bilo všeč. Nato, sem tudi sam spoznal druzbo, prijatelje, ki sploh nisem vedel, da so tako nagnjeni kot jaz. Vedno sem si lahko z njimi diskretno pogovarjal o osebnih stvareh, sem jim lahko marsikaj zaupal. Vedno sem si govoril, da sem bisexsualec zaradi drugih, nisem si mogel razčistit pri sebi ali sem gej ali ne, sem se samo sprenevedal, je kar trajalo, dokler si nisem priznal, da sem gej. Bil parkrat v gay baru( na Lentu, k je bil), tam sem se počutil zelo sproščeno, sem lahko pozabil na dolocene skrbi( druzina pa to).

No sedaj lahko rečem, da sem si dokoncno priznal, da sem gej, da ne more it več tako naprej, da bi bil srečen zaradi drugih, da bi si doma pripeljal punco. Vendar pri meni je bilo nekoliko komplicirana situacija. Staršem pač nisem povedal da sem gej( imam prijateljco in sem velikokrat pri njej in sma v dobrem odnosu brat-sestra. Tak, da malo taktiziram, da si mislijo, da mogoce boma na koncu skupaj.

Jaz bi rad bil srečen s pravo osebo, vem da bo tezko povedat starsem za mojo usmerjenost, nekoc bodo tako mogli zvedet. Saj smo se velikokrat pogovarjali o homosexsualnosti pa to, k je bilo kdaj po televiziji. In sem jim, dal vedet, da me to ne moti in da podpiram take ljudi, ki bi bili tako kot vsi normalni ljudje srecni v ljubezni, razlike, ni glede na raso, leta, spol( Ljubezen je Ljubezen). Ne vem zakaj moje starse tako moti, se pac rodis in se z leti puberteti sam odlocis s kom bos zivel in koga si bos pripeljal domu, ne mores se spremenit, moraš se sprijaznit s tem kar si in ti bo nekoliko lazje. Sem se povedal par pravim prijateljem prijateljicam. In so me lepo sprejeli, me podpirajo pri tem.

Glede starsev( nekatere druzine so bolj povezane), vendar pri meni ni tako. Grem proti svojemu 19 letu in se obiskujem srednjo solo( 3+2) gastronom hotelir. Po poklicu si želim postati kuhar. In se po koncanem solanju zelim delati v tujini, kjer znajo cenit delavce, kot pa tukaj, ko je vse bogo in ni več prihodnosti za nas mlade. Zato zelim tudi jaz bit med tistimi, ki so in bodo pobegnili za trebuhom za kruhom po boljšem življenju in namrec cilje, ki bi jih rad dosegel. In bil uspešen na dolocenem podrocju.

No taka je bila moja zgodba( Pa brez neumestnih komentarjev.