Stara sem 33 let, visoka sem 172 cm, tehtam 72 kg, že 7 let ne kadim več, ne uživam nobenega alkohola, nobenih sladkanih pijač oz. sladkorja niti ne uporabljam, hodim cca 2 uri dnevno, pri pripravi uporabljam samo olivno olje, sem vegetarijanka (uživam mlečne izdelke in jajca).
Sicer se trudim, da bi skrbela za svoje zdravje, ampak očitno ne preveč uspešno, saj sploh ne vem, kaj bi še jedla. Imam dietno listo za holesterol in trigliceride in ko obe primerjam in pogledam kaj sploh še lahko jem in če čisto pošteno pogledam kje grešim, je vse kar najdem cca 4 jajca na mesec, max 0,5 kg sira na mesec, dve žlici majoneze in tablica čokolade na mesec.

Ne zdi se mi “pošteno”, ko nekateri pojejo prašiča od repa do glave, pa je njihov izvid neprimerno boljši od mojega.

Glede na to, da je imela moja mati srčni infarkt v 28. letu starosti, bi vas želela vprašati kakšna je moja prognoza in ali imate morda kakšno “idejo” kaj naj počnem, da bi se zadeve izboljšale.

skupni holesterol 6,4
HDL 1,0
LDL 4,6
trigliceridi 3,7

Iz vsebine vasega dopisa sklepam, da ze daljsi cas skrbno sledite
priporocilom za zdrav slog zivljenja in da se kljub temu vrednosti mascob v
krvi nikakor ne normalizirajo. Glede na to menim, da se boste morali
zdraviti tudi z ustreznimi zdravili.

Vsekakor vam priporocam pregled na Klinicnem oddelku za zilne bolezni
(Klinicni center v Ljubljani) kjer se posebno bavijo z vprasanjem
zdravljenja hiperlipidemij, ki nastopajo v zgodnji starosti.

Prim. Boris Cibic, dr. med.

Aleksandara

Se opravičujem, ker vam to pišem ampak nisem mogla, da ne bi vam napisala. Napisali ste v takšnem hudem slogu, da nekateri lahko pojejo prašiča od repa, do glave pa jim ni nič.

Mene zanima ali želite, da tudi mi ostali naj bi bili bolni?
Če moja krava umre mora tudi sosedova krava umreti??!!

Brez zamer sem napisala brez dlake na jeziku.

LP, Maja

Pismo, ki mi ga je poslala Aleksandra se mi je zdelo zelo običajno. Saj se sleherni človek, ko mu gre nekaj narobe, rad vpraša “zakaj se je to in to zgodilo prav meni”. Morda se je kaj podobnega kdaj pripetilo tudi vam, gospa Maja, in ste se ravno tako vprašala “zakaj se je moralo to in to zgoditi prav meni”. Potrudimo se razumeti stiske naših bližnjih…

Lep pozdrav!

prim. Boris Cibic, dr. med.