hočem rešiti sama
imam urejeno življenje, službo in moža. pri starosti 26 let, toda žal samo na zunaj
že od nekdaj imam problem z komuikacijo, povsod hočem izpasti srečno, popolno, veselo, brez jamranja….
tako da moje stiske ne pozna nihče, zaradi tega tudi nimam prijateljev niti prijateljic, ker se bojim da bi kdo opazil, mojo prazno notranjost…
V preteklisti sem imela že težave s sabo… sama sebi sem na vsak način hotela prizadeti bolečino, se samokaznovati, to mi je uspevalo predvsem z rezanjem kože na rokah… nekako sem se izvlekla iz tega in sedaj že dve leti uspešno premagujem to misel, tada še vedno pride stiska ko samo še jokam, bojim se samo sebe… hočem se ubiti… v avtu razmišljam kako bi se lahko zaletela in si povzročila kako poškodbo, včasih je misel tako huda, da enostavno ustavim in ne peljem dalje….
vsem kažem popolnoma drug obrz katerega igram že celo življenje… moža sem si izbrala takega kateri nima časa za razglabljanja-je pač deloholik….
nočem psihiatra, ker vem da bom začela povsem drugo igro pri njem, verjemite predobro se poznam kako znam lagati…. kako si naj sama pomagam… kaj bi mi lahko pomagalo….
Spoštovana beyba007,
Lepo, da imaš voljo, da bi si sama pomagala….Pomagaš si seveda lahko tako,da si nehaš lagati in se pretvarjati, da si popolna. Dejstvo je, da dokler boš tako delovala, bodo tudi takšne posledice. Ker ne izraziš slabih občutkov, se v tebi kopičijo, kar potrjuješ s tem, da se kaznuješ.
Vzrok je najverjetneje v tem ,da so od tebe starši pričakovali popolnost. Jamranje in podobne občutke, pa so obsojali, zato si jih začela skrivati v sebi, da ne bi prizadela staršev in da bi pridobila njihovo naklonjenost. Saj staršev ni zanimalo kdo si in kaj čutiš, ampak so živeli v lastnem strahu, da ne bi bili dobri starši. Saj jamranje otroka seveda lahko kaže na to, da starši niso dovolj dobri ali sposobni.
Reštev je v tem, da si priznaš kdo si, da to izraziš brez strahu, da te mož ali nekdo drug ne bo sprejel.
Te igre več ne smeš igrati, kot jo igraš. Saj imamo vsi takšne in drugačne občutke, saj nisi slab človek, če pokažeš jezo ali če kdaj pojamraš…Zaupaj kakšni prijateljici..vključi se v kakšno skupino….pojamraj na kakšnem forumu….občutki naj grejo iz tebe, pa naj bodo kakršnikoli že.
Robi.
hvala za odgovor. toda ne gre.. 🙁
ko možu karkoli omenim postane brez volje do življenja… leto in pol nazaj sem celo ogromno delala na tem, toda vsi so mi obrnili hrbet, celo mami je začela groziti…
sedanji mož hotel narediti celo samomor, mami rekla da me ne prizna več, oče bi mi pobral vse finance…
enostavno sem morala začeti igrati to igro ponovno….
vem da sem preveč osamljena… toda prepovedano imam da bi si našla kakšnega koli prijatelja/co…
mož bravi da bo za vsakega naročil pretep, zato raje nimam nikogar, kot da koga spravim v nevarnost…
Kako ti gre?
Ne razumem kako te morejo takole izsiljevati in manipulirati s tabo… To je kratenje osnovnih cloveskih pravic!
Robi je lepo napisal zgoraj in dal nekaj koristnih nasvetov. Nekako bos morala najti svojo pot, svoj nacin zivljenja, da bos malo bolj zadovoljna s sabo, da ti bo malo lazje in da bos manj osamljena, saj to ni dobro zate. Morda bos morala storiti kaj bolj drasticnega in zaceti znova… Do takrat pa se kaj napisi in zaupaj vase, bodi postena do same sebe. Vedno se najde pot, kjer je volja, pa ceprav vcasih traja malo dlje.
Sem precej drugacna od tebe, a ko pogledam nazaj, sem imela tudi jaz ogromno tezav sama s sabo, ko sem bila najstnica, postalo je se slabse, ko sem pricela studirati, seveda nisem koncala… Pri 21-ih sem odsla od doma, zacasno v tujino, kjer sem se danes in od tega je vec kot desetletje in pol… Bilo je veliko tezkih trenutkov, veliko sem se naucila o sebi, o ljudeh, o zivljenju. To je pac moja pot, ne trdim, da je to edina prava pot, meni se je pac tako zgodilo. Se vedno pa moje zivljenje ni cisto ‘urejeno’, a kakrsno je, pac je, za to sem odgovorna sama in na to moji domaci nimajo skoraj nobenega vpliva niti kontrole.
Vse dobro!
Spoštovana,
verjamem, da ne gre.
Stvar je namreč v tem, da nisi slučajno v tem okolju, v katerem si se znašla in nisi slučajno izbrala tega moža, kot ga imaš.
Kar želim povedati je to, da so ljudje navajeni tvoje osebnosti in tvoje življenjske igre. Tu ni pomembno ali so zadovoljni ali ne, ampak le za občutek varnosti in predvidevanja.
Kar pomeni, da vsaka večja sprememba, ki jo želiš v svojem življenju realizirati v drugih vzbudi občutek strahu in odpora.
Namreč situacija in same okoliščine so že tako ali tako napete in je zato potrebno najprej trenutno stanje s pomočjo komunikacije in razumevanje tvojih težav, spraviti na mirnejši nivo, zato da bodo mož in ostali vedeli kaj se s tabo sploh dogaja.
Ne vem..ampak menim, da niso tako omejeni, da ne bi bili sposobni razumeti kaj čutiš, če jim razložiš…Enostavno rabijo občutek varnosti in poskušaj jim ga dati s pogovorom, da bodo ti zaupali.
Svojo igro lahko potem postopoma spremeniš, brez tega, da bi v ostalih vzbujala občutek strahu.
Robi.
Draga “beyba007”!
Kako si kaj zdaj? Vidim, da sem takrat marca čisto spregledala tvoje sporočilo, ampak na srečo so se nate odzvali drugi in ti že marsikaj koristnega in uporabnega povedali. Prepričana sem, da če bi ti svoje mnenje napisalo 10 ljudi, da bi bilo to 10 različnih mnenj, ki pa bi na koncu vseeno vodila do istega cilja oz. poante.
Meni je prišlo na misel, da poleg tega, da nekako manipuliraš z drugimi, v bistvu še najbolj manipuliraš sama s seboj. V istem hipu, ko veš, da si moraš pomagati, si tudi že ne oz. narediš ravno obratno od tega. Oziroma: Veš, da ne smeš lagati, a obenem še isti trenutek začneš to početi.
Hm, najbrž si kar trd oreh in to še najbolj sama zase. Najbrž si si uganka in v vsem tem ti najbrž ni najbolj lahko. Kaj pa bi bilo lahko najbolj učinkovito zate? Kaj se tebi zdi tisto, kar bi te lahko “zlomilo”, da bi lahko delala drugače? Vedno se reče, da lahko pomagaš samo tistemu, ki sam to želi, če je sam za to motiviran.
To bi bilo nekaj mojih misli. So pa to samo misli, nič dokončnega. Možno je marsikaj. Vprašala bi te samo še to: Koliko je v resnici ogroženo tvoje življenje? In če je kar precej, ali si že naredila kaj na to temo?
Mislim nate!
Maja