Hocem nazaj
Čisto nič ne moreš storiti. Karkoli boš poskušala, boš vse še poslabšala-s tem mislim, da ti bo še bolj in še dalj časa hudo.
Poskusi najti prijatelje in znance, ki niso bili vajini skupni in se tako zamotiti, da boš imela čim manj časa misliti nanj. Vem, rekla boš da je to nemogoče. Povem ti, tudi jaz sem imela tako izkušnjo in sicer pred 20 leti, pa sem ga hočeš-nočeš mogla pozabit.Spomnim se, da tud dihat nisem mogla, takrat ko me je pustil. Še danes, če ga slučajno vidim, me stisne v trebuhu……..
Tako je pač življenje, nisi edina in tud ti boš preživela, brez skrbi!!!
lepo te pozdravljam
Draga gigaset!
Upam, da si našla smisel svoje lastne vrednosti in obstoja, da si se zavedla, da si sama sebi najbolj pomembna in da si šla naprej. Tudi jaz sem imela tako izkušnjo in te povsem razumem kaj si-še preživljaš. Koliko solz, koliko misli, koliko želja, vendar ko uvidiš da nima pomena stremeti za nepovratnim in da ne moreš dobiti nazaj kar si želiš, greš počasi naprej. Meni je po letu in pol odleglo ne mislim več vsako uro nanj, mogoče vsak, vsak drugi dan in tudi to je napredek, verjemi.Čas celi rane, čez leto se bom nanj spomnila le še na mesec , kdo ve?
Tudi tebi želim, da se pobereš in postaneš še močnejša