hm…

Ne vem, če bi me moralo skrbeti ali naj to sprejmem, stvar je pa takšna, da se mi zdi , da ne sodim kaj preveč v ta čas in prostor, oz. ne zanima me, kaj se dogaja v svetu – vseeno včasih gledam poročila, in ja, vem da smo v Eu in te stvari, ampak spremljam jih, ker kot 21 letna študentka bi ja morala vedeti, kje sploh živim. Ampak me to niti malo ne zanima. Najrajši poslušam glasbo (klasiko in jazz) in igram na inštrument. Saj sem rada v družbi, ampak če sem s kom, ki me razume (v življenju sem srečala samo 3 takšne ljudi, ena prijateljica, ki sedaj študira v tujini, se sicer slišiva, a redko, in 2 fanta, s katerima pa si tudi nisem več blizu), nisem pa rada z ljudi, ki ves čas nakladajo o oblekah, tračih, žurih, pijačkah, politiki. Tudi kolegi iz orkestra so takšni, takoj ko zaključimo z vajami. Moti me, da sem tako osamljena, po drugi strani pa tako težko prenašam ljudi, s katerimi nimam teme za pogovr, ki bi mene zanimala. Živcira me to, da se nisem sposobna vklopiti v normalno življenje (na zunaj mi najbrž ni videti), v svojem svetu pa pogrešam ljudi. Poleg tega pa se že sprašujem, če je z mojo psiho vse ok. Lp

Najbrž je vse o.k. Družabno življenje zahteva včasih tudi malce prilagajanja (pogovor o temi, ki nam ni najljubša). Takšne teme lahko služijo, če ne “duševni izpolnitvi”, pa vsaj splošni razgledanosti. Nekako presenetljivo pa je tvoje opažanje, da se ljudje ne znajo pogovarjati drugega kot o pijači, modi…..
Ni nujno, da te ves svet razume, pomembno je, da te sprejme. Poskusi tudi ti podobno.

Dobrodošla med nami, ki ne sodimo sem … Kaj jaz delam med temi bedaki? Moje mesto ni tukaaaaaaaj, spustite me veeeeeeeeeennnnnnnn …

Sicer pa, če boš dovolj dolgo iskala to, zakaj si tukaj, razvila intuicijo, kje najti odgovore, boš našla! Verjemi!. Samo vztrajati je treba.

hojla:)

em.. s tvojo psiho je čist vse ok… Ti si itak nad njimi ker že tko dojemaš… mene po pravic povedan živcera bit s folkom k nakladajo o vsakodnevnem življenju. Boli me k…. za to, res. Ti sploh ne skrb kako se vklopit v normalno zivljenje. Kaj pa je sploh normalno v danasnjem svetu? Sej vsak ma svojo normo v lajfu k si jo določ. Jest tud na nek nacin zivim kot ti in je to zame cist normalno. Sploh me ne zanima kaj se dogaja po svetu pa okol. Probi se družit s takimi k te štekajo, vendar s tem nekak ne glej grdo na tiste k se podrejajo vsakdanjemu lajfu. Pac tko zivijo in to je to, ti pa mej drgacn pogled na lajf. Pa takih je velik. Vcasih ne mors verjet kok jih lohk spoznas k si isto mislijo kot ti. :)))

baw

Živjo, Gala!

Morda bi bila zate zanimiva zgodba o grdem račku, svojevrstna priredba in tudi razlaga te znane pravljice v knjigi Klarise Pinkole Estes: Ženske ki tečejo z volkovi! Meni je veliko povedala o moji drugačnosti, o odmiku od poprečnosti, o enkratnosti vsakega človeka in o tem, da je življensko nujno poiskati si podobne ljudi!! Toplo priporočam!!

In uživaj v glasbi, to je tako enkraten dar! Kako rada bi ga jaz imela, pa lahko uživam le pri poslušanju!!

Pravzaprav ne opisuješ nič neobičajnega… splošna plehkost današnje (predvsem mlajše) družbe je dejansko zaskrbljujoča.

Poskušaj razširiti socialni krog… spoznaj nove ljudi… zamenjaj družbo. Ja, težko je najti sorodne ljudi. Ampak malo razmisli, kje se takšni zadržujejo… tam je pač večja verjetnost, da naletiš na katerega od njih.

Srečno!