Hladen in brezčustven partner
Če si boš s tem človekom ustvarila skupno življenje, je to recept za katastrofo.
Če hočeta dva ustvariti družino, je potrebo veliko ljubezni, spoštovanja, solidarnosti…Če tega ni in se trudi samo eden, to ne gre nikamor.
Mlada si še, imaš še čas, poišči si takega partnerja, ki te bo ljubil in spoštoval. To si zaslužiš.
Na označeno bi se obregnil. Vsi imamo svoje vzorce in svoje navade iz otroštva in vsi smo naučeni stvari iz otroštva. Tu ni izjem. Ob tem zapisu pa sem dobil občutek, kot da je njen partner neka izjema, ker je nečesa naučen in se tega nikakor ne more tega naučiti drugače. Pač, to seveda ne drži. Vsak se lahko nauči drugače ne glede na to, česa je navajen iz otroštva. Vprašanje je le, če se po tem pojavi potreba oziroma zadostna motivacija.
Kar se pa tiče tega odnosa, 7 let živeti v zvezi in to ločeno, ter se tako malo videti. Pa še takrat, ko se vidita, vama je (ali vsaj enemu) bližina nekako odveč, tu res ni pričakovati neke svetle prihodnosti iz tega odnosa. Kakor hitro bi zaživela skupaj, bi po moje nastala katastrofa. Saj če po 7 letih ni bilo želje po tem, je za to zelo dober razlog. In želje zagotovo ni, saj če bi bila, bi se oba tudi pogosteje videla in si bolj želela bližine drug drugega. To pišem glede na to, kako je avtorica odnos opisala, koliko je pa to realno, pa je drugo. Zanimivo bi vsekakor bilo slišati še njegov pogled.
Draga moja, dopovej si, da si vredna več kot to. Mlada si še, čimprej zaključi vezo, ker ne pelje nikamor.
Jaz sem srečala ljubezen mojega življenja šele po petdesetem letu, po ločitvi, kar precej bolečinah, padcih in nesigurnosti.
Če pogledam nazaj, bi seveda spremenila marsikaj, ampak v bistvu je moralo tako biti. Iz vsega tega imam otroka, ki je velik del mojega srca, prenekatero izkušnjo z ljudmi, spoznala sem sebe… se sprejela in zdaj živim res polno in srečno življenje.
Tako da – rada se imej <3
Kot so ti že svetovali: čimprej stran! Tudi en nov dan preživet s takim partnerjem je preveč, ukraden življenju kot bi ga lahko imela in si ga zaslužiš. Najbolj važno: čimprej na terapijo, da ti pomaga nikoli več narediti iste napake. Ugotoviti moraš, zakaj si toliko časa vztrajala v tako hladni in strupeni zvezi. Velikokrat je tako, da človek prinese neke vzorce od doma, ima starše, ki so čustveno hladni, nedostopni in podzavestno izbere podobnega partnerja, ker ga privlači znano, domače, pa čeprav je uničujoče! Človek upa, da bo na tak način “popravil” svoje otroštvo, z izkazovanjem ljubezni od partnerja dobil tisto, česar mu starši niso dali. Tako upanje je zaman! Tvoj partner se ne more, niti ne želi spremeniti. To, da te hoče gledati z drugim, je huda patologija. Možno je tudi, da ima tvoj partner homoseksualna nagnenja, pa bi jih izživel na tak način. To ni obsojanja vredno samo po sebi, narobe je le, veliko ljudi je biseksualnih. Ni pa prav, da partnerki to prikrivajo. To je samo moje razmišljanje, upam, da ti bo kaj pomagalo. Res ti želim, da najdeš v sebi moč in narediš to, kar bi morala že zdavnaj. Veliko bolje je noben partner kot takšen!
Cimprej pojdi stran, dokler si se mlada in si lahko najdes veliko boljsega partnerja. Enkrat sem bila v zvezi s custveno hladnim clovekom, ki se ni znal pogovarjati, skrival stvari oz. jih ni priznal, pa ceprav je blo 100 dokazov o tem, no, nikoli vec. Res, vrjamem v to, da bos bila po tem srecnejsa. Pa cetudi samska, bolje kot sama. Srecno