Hitro se naveličam :(
Torej, naj skrajsam zadevo…
Najprej naj povem, da se zavedam se svojega problema. Popolnoma.
Torej… Pred dvema letoma sem zakljucila 5 letno zvezo… Burno, z veliko varanja, tudi udarci (iz njegove strani).
Od takrat dalje sem spoznala kar nekaj zanimivih moskih, s katerimi sem hodila na zmenke, vendar ko je prislo do tocke za kaj resnejsega, sem enostavno prekinila stike… Pocutila sem se nekako ‘ujeto’.
Sedaj pa sem se zapletla v nekaj, kar sem mislila, da je to to. Definitivno to to. Ta fant je prisel sem, je pri meni ze 3 mesece, vendar je iz tujine. Pripravljen tukaj zaziveti, si nekaj ustvariti z menoj. Vse je bilo super, dokler me ni zacelo motiti nekaj stvari. Sva jih razcistila…
Vendar z moje strani ni vec isto…
Kmalu gre domov, da bi si uredil nekatere stvari, in se potem vrnil nazaj. Jaz pa ne vem kaj naj? Strah me je, da bom izgubila nekoga, s katerim se drugace super ujameva. A obenem vem, da me vcasih zmoti totalna malenkost in mi to ‘para zivce’.
Prosim za bilokaksen nasvet… Tudi obsojanja ne bom zamerila, čeprav mi pomagalo ne bo. Rada bi nasla resitev…
Lp, Nekdo
Povedala nisi nič konkretnega, samo nihanja. Kaj te konkretno moti, brez palamudenja, neresnic.
Vsakega kaj malega moti. Najverjetneje pa globoko v sebi ne verjames, da te kdo lahko sprejme v celoti, te ljubi, zato dovolis da te male stvari mocno zmotijo, tako imas izgovor oziroma niti ne das moznosti ne sebi ne drugemu za ljubezen.
V bistvu se mi te malenkosti tako vsedejo v zelodec, da potem nekako ‘bezim’. Kar je zdaj bistveno tezje, saj je partner iz tujine. Kljub pogovorom, nekako pogresam svojo svobodo, sklepam, da sem ze navajena biti sama. Največja stbar pa je, da mi svobode seveda ne omejuje. Enostavno ratam živčna, že če je kakšna malenkost, ki mi ne pase.
Si zelis ziveti v dvoje ali celo imeti druzino? Si predstavljas sebe v tej vlogi? Raziskuj svoje obcutke, cesa se v resnici bojis?
Brez konkretnih stvari, bo tudi malo konkretnih odgovorov.
Za “nestanovitnost” izbire je lahko namreč veliko različnih razlogov. Glede na uvodno zgodbo nasilja in prevar, bi se to dalo povezati z občutkom varnosti.
Vprašanje je samo: Koliko je na vas ta 5 letka vplivala?
Če na vas še vedno vpliva, potem zaradi pomanjkanja varnosti (ki se vam je zajedel do kosti) izbirate pod tem vplivom strahu.
[img]https://i.pinimg.com/736x/b1/2b/b3/b12bb3026a66540dd8df7629df2f3f68–rosetta-stone-paper-towels.jpg[/img]
Strah vpliva na izbiro partnerjev… tako so partnerstva že vnaprej obsojena na propad (se s tem namenom izbira tudi takšne partnerje).
Izbira tujca je tako logična: fizično se ga lahko “znebite za vedno”. Hkrati pa je seveda tudi dvom ali vas zgolj ne izrablja za “zeleno karto”.
Win-win za strah in vse podzavestno.
Roko na srce.. pa oblvadovanje vaše osebe na podlagi strahu in nezaupanja vase izvira globlje.. ne zgolj zaradi “5 letke”. Običajno to pomeni odnosi doma med staršema in staršev do vas.. kjer očitno niste bili prav visoko čislani in spoštovani, zato ste tudi lahko prenašali nespoštujoč odnos do vas.
Potrebno se je tudi zavedati, da niso vsi ljudje narejeni za ne-vem-kakšne “intimnosti” (ki je postala nov psiho-terapevtski “standard”).
Veliko ljudi čisto spodobno funkcionira bolj površinsko.. ali če gremo na drug spekter: Je bil Nikola Tesla “nesposoben” ker ni v življenju bil sposoben intime (razen z belo golobico)?
Sodobno romantično dojemanje zakonskega para, kot vir VSEGA, pa je seveda produkt romantikov 18. In 19. Stoletja (ki ga je vsako polstoletje še z nečim “dopolnilo”: Freud/Jung, Masters & Johnson…).
Za začetek je kriv tudi Goethejev: Die Leiden des jungen Werthers, ki je v frantično mrzličnost iskanja romantične popolnosti vrgel velik del ljudi (celo Napoleon Bonaparte naj bi ga prebral 9x.. in kljub temu potem rekel: “Pas ce soir, Josephine.” – “Ne nocoj, Josephine.” Postavljajoč na glavo domeno, da vedno moški želijo seks in zgolj seks))
Zakon je bil do nedavnega ekonomska zveza.. z leti pa dodajamo vedno bolj razširjen nabor pojmov in stvari (beri: nemogoče).. tako sta Masters in Johnsonova, v Human sexual Inadequacy, leta 1970 (torej v obdobju seksualne revolucije Hipijev) prva oblikovala neizprosno stališče, da ima vsaka poročena oseba neugasljivo pravico uživati v dobrem seksu z zakoncem od oltarja do groba.. in se sistematično lotila odkrivanju in zagotavljanju protisredstev za vse morebitne ovire, s katerimi bi se lahko srečal par pri prizadevanjih v tej neskončni dirki izpolnjujočega seksa: vaginizem, orgazemska disfunkcija, dyspareunia, nesposobnost ejakulacije in učinke staranja.
Ali kot je že Lawrie Reznek – The Philosophical Defense of Psychiatry, 1991:
Problem terapevtske kulture je, da je številna obnašanja naredila za “nevrotična”, “nezdrava” in “samouničujoča”.. v svoji zapovedi, da postanemo bolj “dovršeni” in “samouresničeni”.
Tako “ideal zdravja” paradoksalno določa široka paleta disfunkcij.
Če ta ideal prestavimo na področje fizičnega zdravja, je to podobno, kot če bi rekli, da nekdo, ki ne uporablja vsega potenciala svojih mišic – bolan! Pri čemer v psihološkem diskurzu opredelitev, kaj je ta “čvrsta mišica” nejasna in se stalno spreminja.
Ker je paradoks, da bo plavalec imel drugačne “čvrste mišice”, kot šprinter in ta spet drugačne od maratonca – nihče od njih pa posledično nima razvitega vsega potenciala mišic – in je torej “bolan“.
Tudi definicija zdravja v klasičnem zdravstvu se nenehno krči.. veliko prej smo “bolni”.. na veliko veselje farmacije
Naj odgovorim…
Odrascala sem v ljubeci druzini, oba starsa delovna, polna ljubezni itd. Nobenega nasilja, niti fizicnega, niti custvenega.
Torej, normalno otrostvo, solanje, odrascanje itd. Pri njemu se se zdalec ne gre za papirje. Je ze sto krat ponovil, da ce se ne obnese (bi pa rad da se, se vidi da me ima iskreno rad), gre domov in da je tukaj samo zaradi mene.
Ni to prvi moski, pri katerem se to dogaja in sama menim, da to ni vec normalno. Zacnejo me motiti malenkosti, ki v zvezah niso vredne omembe. Pri prejsnjih “poskusih” se je izjalovilo se preden se je kaj resnega razvilo, seveda sem prekinila jaz, ker me je enostavno zacelo ‘dusiti’…
Se kar ponekod najdem. Tudi srečno otroštvo, lepa družina, odnosi super.
Ampak meni partnerstva ne gredo od rok, pika. En bivši me varal, naslednji bil zelo problematičen, a nekaj mesecev znal vse zelo uspešno prikriti.
V zadnjih mesecih sem spoznala nekaj moških. A več kot do enega zmenka ne pride. Jih tam obrnem in presprašujem tako, da izvrtam nekaj kar me ful odbija in čao. A oni se vsi po vrsti zagledajo vame in bi se še dobili. Meni ni več, mislim tudi zmenkarije ukiniti. Opažam, da sem samska veliko bolj mirna, ker v zvezo vedno stopim z nekom tako problematičnim, da je za znoret. Ljudje imajo toliko za prikriti, kar neverjetno. Sama vedno takoj karte na mizo vržem in ničesar ne skrivam, a naletim na popolnoma drugačne tipe. Posledično se mi res ne da več s tem ukvarjat.
Imam 2 sestri in obe sta si našli normalne moške ali kako bi rekla. Moška, ki sta vredu, že od začetka takšna kot sta, ne prikrivata nekaj in se ne delata boljša. Pač brez mask. Torej, tukaj vidim, da se da, ampak zgleda ne znam. Pa tako mimogrede, njuna moška sta optično lepša od mojih bivših fantov, da ne bo kdo mislil, kako padam na neke frajerje brez vsebine.
Ne vem, kaj ti svetovati. Tole, da te zmotijo malenkosti, se lahko čez čas pokaže tudi kot koristno. Pri mojem zadnjem bivšem je bilo tudi videti, da me venomer motijo neke malenkosti, a ko sem prav zaradi tega odkrila, kaj skriva v ozadju, je bilo, ko da sem stopila na mino.
Ti imaš celo tujca. Zdaj, če je iz kakšnih držav, precej južneje od nas ali eksotičnih, si lahko 99,9%, da te izkorišča za ticket to Europe.
Pozdravljeni.
Ko berem vaš prispevek dobim samo en uvid. STRAH (pred prepuščanjem, pred neizpolnjenimi ideali, pred obnovitvijo pretekle bolečine).
V življenju ne moremo zagotovo vedeti kaj se bo zgodilo jutri, praviloma pa se nam dogaja točno tisto, kar je usklajeno z našim notranjim stanjem in podzavestnimi konflikti. Temu se ne more nihče izogniti. Lahko samo delamo na tem in zdravimo rane, ki nas oddaljujejo od zaupanja v življenje, intimnosti in srca.
Vse dobro.
To se meni letos dogaja, ko zalujem za nekom, ki ni bil vreden da se poserjem nanj. Ker sem slepo vrjela da je dober clovek kot jaz. Fora je v tem da ranjena srnica privlaci mrhovinarje, volke, posasti v gozdu ekr zavohajo kri. Tudi ljudje pocnejo enako. Se obesijo na to tvojo energijo. Pazi nase v tem ranljivem stanju. Bos ze prezivela in se kaj dozivela cez cas ko bos zaceljena.