hitro hujšanje in potem prenajedanje
Oi,
v enem tednu sem shujšala za 10kg. Shujšala pa sem tako, da 6 dni zaporedoma nisem nič jedla kar bi me lahko ubilo in od takrat ko sem shujšala mam motnje hranjenja saj se 2-krat na teden prenažrem potem pa 5 dni nič ne jem in spet izgubim občutek za hrano in se najem, da na koncu še sedet ne morem in mi gre na bruhanje. To se mi dogaja že cele dva meseca in tega nisem še nobenmu povedala, ker me je strah. Prosim pomagajte mi, ker ko se v teh dveh dneh prenažrem pridobim 5 kg in potem spet hujšam.
Draga Mina,
verjetno ti je mamino mnenje pomembno, ker je tvoja mami. Vendar v tem primeru res ne gre za tvojo krivdo, saj se nisi zjutraj zbudila in si rekla, zdej pa grem zbolet in bom to počela. Motnje hranjenja so bolezen in to resna. Lahko ozdraviš in lahko vzpostaviš običajen ritem hranjenja, vendar pa boš potrebovala pomoč.
Te je mami že kdaj nadrla, da se bojiš takšne njene reakcije?
Vedeti moraš, da tukaj ne gre za tvojo krivdo. To je bolezen. Potem bi bilo isto kot če bi rekla, da si je oseba, ki zbolela za rakom sama kriva, pa oseba, ki ima sladkorno sama kriva, pa oseba, ki ga je zadela kap, pa oseba, ki ima bolano srce,.. in še bi lahko naštevala. Razumeš kaj hočem povedati?
Dejstvo pa je, da je strah eno, resnica pa drugo. Dejansko ne veš kaj bo tvoja mami rekla, lahko le ugibaš in si misliš na podlagi preteklih izkušenj v podobnih situacijah. Včasih ljudje ne vedo kaj motnje hranjenja pomenijo. In potem iz lastnega strahu neprimerno odreagirajo. Kar seveda ni pošteno do drugih.
Pa bi šla po pomoč tudi, če mami nič ne bi vedla? Kakšno pomoč si pa imela v mislih?
Zaenkrat sem tukaj jaz zate. Svoje misli lahko deliš z mano, bilo bi pa dobro, da resno razsmiliš o naslednjem koraku – pomoči.
Vse dobro ti želim,
Tatjana
Z mami sem se pogovorila in ni bila ravno vesela nad mano. Ampak to ni največja skrb. V šoli mi velik govorijo, da sem suha in da premav jem. Ko pa vidim mojo sošolko, ki se nič ne giblje in veliko je….postanem žalostna in si počasi začnem govort da ne bi blo nič narobe če bi dons velik pojedla saj ta moja sošolka je zelo suha(veliko bolj od mene). Ampak pol se ta dan zavleče na teden in tako dobim kar precej kilogramov navzgor.
Hvala za pomoč pa še jo bom rabila!
Z mami sem se pogovorila in ni bila ravno vesela nad mano. Nekaj dni nazaj mi je sestrična šlogala (upam da vsete kaj to pomen. to je neke vrste gledanje v prihodnost) in mi povedala da bom zelo suha in sm si rekla da potem sploh ni prublema če jest jem sam kaj ko se to spremeni v prenažeranje. Pa imam še več problemov….. v šoli mi govorijo da sem zelo suha – pa čeprav ravno nisem – in potem mi govorijo da premalo jem, ko to slišim si pravim da ne bo nič narobe če mav pojem sam potem to spet pride v prenažiranje. Imam pa še sošolko, ki je zelo zelo suha ampak poje za tri ljudi in se ne giblje veliko kar je malo čudno. In tudi zaradi te sošolke si velikrat pravim da lahko jem in potem to postane enaka zgodba kot prej.
Hvala za pomoč ampak jo še zmeraj rabim.
Živjo Mina,
imaš resne težave. Motnje hranjenja lahko pripeljejo do resnih posledic. Najverjetneje gre pri tebi za anoreksijo. Sama praviš, da ti je všeč, če si suha in da te to ne moti, motijo te opazke ljudi o tvojem telesu. Seveda rabiš pomoč, vendar najino dopisovanje ni dovolj. To je bolj oblika podpore, kjer ti lahko odgovorim kar te zanima, ne morem pa ti svetovati kot bi ti nekdo, če bi k njemu hodila 1x na teden. z mano lahko deliš svoje msili, vendar pa se pri tebi zaradi tega ne bo kaj dosti spremenilo. Najboljša oblika pomoči je osebna – ko s človekom govoriš iz oči v oči in mu poveš kaj se ti dogaja ter skupaj ugotavljata ali želiš kaj narediti v zvezi s tem in kaj lahko ter kje začeti. To je terapija ali svetovanje. Forumi so ravno tako dobri, vendar so bolj začetna oblika pomoči, kjer dobiš smernice kam po pomoč-ni pa to takšna pomoč, kot ti jo lahko ponudi terapevt, psiholog, psihoterapevt,ipd.
Za motnje hranjenja je značilno, da veliko razmišljaš o sebi, se primerjaš z drugii, nisi zadovoljna s svojim telesom, te opazke drugih o telesu motijo bolj kot če motenj ne bi bilo. Opisuješ sošolko, ki je ravno tako suha. nekateri ljudje imajo lahko takšno prebavo pa lahko jedo vse in ne hujšajo, lahko je v ozadju kakšna bolezen – kot pri tebi – za aktero ne veš ali kaj drugega. Ni vse tako kot zgleda. Tudi misli so pri motnjah hranjenja obsedene s hrano, kaj jesti, kaj ne, koliko telovadati, kalorije in še in še. Dejstvo je, da se to ne bo spremenilo in s sabo ne boš srečna, dokler ne ugotoviš od kje tvoje težave izvirajo in pogledaš kaj bi lahko s tem naredila. Zato pa potrebuješ pomoč. Lahko ti dam kakšen kontakt.
Če se ne boš odločila nekam iti se lahko vse še poslabša. V vsakem primeru pa lahko vedno pišeš na forum, želela sem ti le povedati kaj lahko tu dobiš in česa ne moreš. Več kot podpore in razumevanja, da ti je težko ne moreš dobiti. Konkretno pomoč lahko drugje – in pri tem ti lahko pomagam – če potrebuješ kakšen naslov – povej za kateri kraj in te bom napotila.
lp
Tatjana
Živjo Petra,
pameten način pomeni, da hujšaš počasi, da potem to težo obdržiš in da hujšaš zdravo. Kombinacija zdravega hujšanja so redni obroki in redno gibanje. Torej, 1h dnevno gibanja – kolesarjenje, hoja, tek, plavanje, fitnes,karkoli, vendar, če npr. nimaš kondicije lahko začneš počasi s hojo in potem postopam stopnjuješ. Tudi čas prilagajaš. Začneš s 15 minutami, pa potem 30 minutami in potem 45 da prideš do 1h. Pa pij vodo, ki je najbolj zdrava – npr. če se odrečeš raznim sokovom je to dobro za organizem, voda pa pomaga tudi pri boljši koži, ni dehidracije. Najbolje, da piješ vodo po malem skozi cel dan. Tudi ko nisi žejna, ker ko začutiš žejo, pomeni, da je telo že malo dehidrirano. Pij tudi čaje, vendar je bolj zdravo, če niso sladkani, če seveda gre, če pa jih sladkaš pa nič zato. Mogoče lahko sladkor zamenjaš z medom, ki je tudi bolj zdrav.
Kar se pa obrokov tiče, pa ješ vse, vendar po večkrat na dan, ob prvi sitosti nehaš jesti, ješ raznovrstno-reden zajtrk, malica, kosilo, malica, večerja – večerjo lahko ješ vsaj 2h pred spanjem – torej ni res, da po 6h zvečer več ne smeš jesti – razlog, da se redimo je v tem, da jemo preveč neprave hrane in da se premalo gibljemo.
Mogoče to ni tisto kar si želela slišati, je pa cela resnica. Ješ lahko tudi sladko, vendar je bolje, če kot samostojno jed, ne pa po kosilu npr., enako sadje-raje na prazen želodec, da se dobro prebavi, če ne le vre na vrhu druge hrane in ni koristno potem.
Hitra izguba tel. teže pripelje do tega, da hitro dobimo težo nazaj in škodimo organizmu.
Kaj pa je razlog, da si se odločila, da bi shujšala? Upam, da si našla v tem odgovoru kaj zase.
lp
Tatjana