Hitenje mi je stres
Moj največji problem je, da ne maram hitenja, ker mi je hitenje stres, zaradi hitenja namreč postanem neroden in potem naredim vse samo še slabše, kot če sploh ne bi hitel. Zaradi tega se nisem zmožen zjutraj zrihtati (oblačenje, umivanje, hranjenje) v 15 minutah, kot se je bil sposoben moj oče, ko je še hodil v službo – vsaj tako pravi, čeprav je vso delovno dobo oddelal v Nemčiji, jaz pa sem ga v Sloveniji videl le med dopustom in posledično ne vem, če se je bil res zmožen v 15 minutah urediti, se najesti in odbrzeti v službo, nato pa popoldne še na fuš v 15 minutah po zaključku službe. Ne predstavljam si tega. Samo pred enim semaforjem obtičiš v gneči na cesti, pa je že 15 minut mimo. Potem pa me vedno, ko pridem na obisk k njemu (živim na svojem) opravlja, kako da ne zmorem hiteti, da je bilo treba v vojski vse veliko bolj hitro kot delam jaz (zaradi zdravstvenih razlogov nisem mogel v vojsko, sploh je bil pa takrat, ko sem imel nabor, to zadnji nabor).
Kaj mi priporočate? Ali menite, da mi bo pomagalo, če vadim, treniram hitenje, kljub temu, da sem potem na koncu ves jezen in živčen (in pridem tako jezen in vznejevoljen tudi v službo)? Ne vem, če mi vi to priporočate. Ali menite, da sem že kandidat za tujo pomoč in nego?
Bral sem namreč, da so osebe s težavami v duševnem zdravju v domovih, kjer jim drugi pomagajo. In bral sem tudi, da je počasnost ena izmed vrlin, ki jo imajo osebe s težavami v duševnem zdravju, da zato rabijo pomoč. Dobim prav manjvrednostni kompleks, če samo pomislim na to.
Moral sem dati tole jezo malo ven, da sem se olajšal.
Pozdravljeni,
najprej naj vam povem, da je tudi zame hitenje stres. Pravzaprav menim, da je to stres za vsakogar. Zjutraj rabim krepko več kot petnajst menut, da se lahko odpravim od doma.
Ljudje smo različnih temperamentov- koleriki vse delajo bolj hitro in ne prenesejo počasnosti, nek melanholik ali flegmatik pa se giba bolj počasi…Tako pač je. Če me že vprašate po mnenju, bi rekla, da boste težko zadovoljili očetova pričakovanja. Težko boste namreč postali nekaj kar niste. Bodite torej vi in če potrebujete več časa si ga pač več vzamite. Če potebujem več časa, moram zjutraj prej vstati in se prej odpraviti od doma. Potem na koncu vendarle v svojem ritmu postorimo tisto kar moremo in pridemo na “pravo” mesto ob pravem času.
Mislim, da niste kandidat za tujo nego in pomoč in mislim, da imate pravico hiteti počasi,
očetove naglice pa si le ne jemljite preveč k srcu, pa vse dobro vam želim,
Bernarda
pozdravljeni,
res je, da je temparament bolj kot ne prirojen- kar pa ne pomeni, da ga morate podedovati ravno po vašem očetu. Pomeni, da ste se rodili z nekim prevladujočim načinom reagiranja, ki pa ni nujni enak reagiranju in naglici vašega očeta ali mame. Zavedajte se, da ste edinstveni in da je dobro najprej sprejeti sebe in potem iti naprej,
lp
Bernarda