hiperaktivnost
Imam še eno vprašanje glede hiperaktivnosti. Obračam se na mamice, ki imajo hiperaktivnega otoka in na vse tiste, ki kaj veste o tem. Namreč moja 9 in pol m. stara deklice ne miruje niti minuto. Ves čas je treba migat, hodit, noret, skakat,…Spi zelo malo in še takrat zelo nemirno. Nikakor se ne more umirit,kljub temu, da naredim umirjeno ozračje, glasba, sprehod, božanje…Se tudi zelo hitro ujezi. Ne morem verjet, kako lahko tako majhen otrok že ve kaj sta to jeza in trma. Če ji recimo vzamem stekleničko čaja, ko vidim, da se že naceja, me pošteno brcne, ali pri hranjenju, ko ji kaj ne paše me udari po roki, da vse skupaj odleti po zraku.
Zanima me kdaj se pojavijo in kakši so znaki za hiperaktivnega otroka. Namreč meni se ni zdela do sedaj TAKOOOOOOOOOOO živa, bila je dovolj živahna, vendar se mi je zdelo, da je to normalno, ker je zdrava in zelo aktivna deklica. Smo pa bili čez vikend pri eni žlahti, ki imajo malo starejšo deklico. Dedek te deklice, je rekel, da naše ne bi pazil niti eno uro in da bi raje dve izmeni trdo delal v ladjedelnici kot pa se ukvarjal z našo dojenčico. Da tako živega otroka še ni videl. Sej vem, boste rekli naj nikogar ne poslušam. Ampak sem vseeno zaskrbljena, če niso to že začetki hiperaktivnosti. Mene resnično izmuči, če sem z njo ves dan, tako da poprosim starše ali partnerja, da mi jo vzamejo vsaj za kako uro, da si odpočijem. Tudi partner je v skrbeh, ker on pa SPLOH ni imel občutka, da je živa. Hvaležna bom za vsak odgovor in morda kak nasvet, kako otroka umirit. Hvala.
Če je hiperaktivna se tu ne da dosti pomagati.
Naša punčka ima diangnozo hiperaktivnosti in da ti povem, kaj te čaka, če je tudi tvoja hiperaktivna:
– noče jesti, ker je to preveč dolgočasno, zraven bere, sestavlja kocke, spije malo soka, pa razliko polije namenoma, pa vrže vilico na tla, pa krožnik, …
– zelo težko se igra z eno igračo, najprej eno, pa drugo, pa v sobo na posteljo skakat, pa dol pa v kopalnico vodo odpirat, pa v kuhinjoo odpirat pečico, hladilnik, pa metat knjige na tla, pa spet gor,…
– zunaj laufa sem in tja, pa na topogan, pa se zakadi na drugo stran in skoči na igrišče, …
Skratka cel čas moraš biti na preži, da ti kam ne pobegne, kaj ne ušpiči in OGROMNO DOBRIH ŽIVCEV. Občutek imaš, da dela točno tisto kar ne sme. Pogosto se počutim kot ožeta goba. Brez pomoči partnerja, sestre in tašče. bi se mi zmešalo. Ogromno moraš delati na tem, da zadrži koncentracijo, da z njo treniraš…
Tudi jaz sem nekje pri sedmih mesecih ugotovila, da je zelo živahna, saj je z nogami migala non strop, shodila pa je šele s 15 m. Najhujše obdobje pa se je začelo ko je dopolnila 2 leti, sedaj je 3 in upam, da bo čim prej boljše.
Jaz sem vedno rekla, kako naj imam še drugega otroka, saj že imam sedaj tri 🙂
Priporočam ti, da si sama najprej nekaj prebereš o hiperaktivnosti, o tem, da je to BOLEZEN, ki jo je treba zdravit. Mene tvoj opis nikakor ne spomni na hiperaktivnost, pač pa na otročka, ki kar kliče po tem, da mu nekdo postavi mejo. Kaj narediš, ko te brcne? Kaj narediš, ko te udari? Kaj narediš, ko trmari? Malčica kaže jasne znake, da ji je treba pokazat, kaj se sme in kaj ne. Nekateri s tem začnejo kasneje, drugi pa prej. Če te brcne, ji strogo povej, da se to ne počne, vzemi flašo in pojdi. Ko te udari po roki, jo okregaj, zaključi obrok in pojdi stran od nje. Nikoli naj s takim obnašanjem ne doseže, da ti spremeniš svoj prvotni namen. Če se naceja, flaše ne rabi in brcanje vate ji je ne sme dat nazaj – nasprotno.
Na tebi je, kdo bo koga vzgajal – ti njo ali ona tebe. Otroci so si pač različni in na pripombe, kdo bi koga kdaj čuval, ne dajat preveč pozornosti. Otroci so se v 20 letih radikalno spremenili in so za starejšo generacijo nedojemljivi. Ti pa polagam na srce, postavi punčki meje, ker iz majhnega raste veliko, iz male trmice zelo velika trma, ki zna parat živce. K sreči ni vsak zahteven otrok hiperaktiven in tudi vsak, kasneje nevzgojeni 3 ali 4- letnik, k sreči ne! Hiperaktivnost je bolezen in ne izgovor, starši tistih otrok, ki imajo res hiperaktivne otroke, imajo zvrhano mero težav in problemov. Tudi to, da kdaj pač kje ne sme skakat, se da otročku sčasoma lepo dovedat, zato se ne boj, kdaj otroku rečt odločen NE in na njem tudi vztrajat!
Oprosti anja 230, ampak tole
“- noče jesti, ker je to preveč dolgočasno, zraven bere, sestavlja kocke, spije malo soka, pa razliko polije namenoma, pa vrže vilico na tla, pa krožnik, …
– zelo težko se igra z eno igračo, najprej eno, pa drugo, pa v sobo na posteljo skakat, pa dol pa v kopalnico vodo odpirat, pa v kuhinjoo odpirat pečico, hladilnik, pa metat knjige na tla, pa spet gor,…
– zunaj laufa sem in tja, pa na topogan, pa se zakadi na drugo stran in skoči na igrišče, …”
tole ni hiperaktivnost, ampak otrok, okoli katerega se ves svet vrti in točno ve, kaj mora naredit, če se kak trenutek slučajno ne. Po domače razvajenost.
– noče jest, poliva sok – obroka je konec, ne glede na to, ali je kaj pojedla ali nič. Pa do naslednjega obroka nobenih vmesnih grizljanj. Če se zadeva ponovi, ponoviš ukrep. Preverjeno! Prvič je bil smeh, drugič je bil smeh, tretjič huronski jok, ker nesramna mama ni popustila in je bilo obroka konec. Četrtič je bilo vseh neumnosti konec, ker je bilo jasno, kakšne bodo posledice.
– ko odvrže eno igračo, ni druge tako dolgo, dokler prve ne pospravi. Skakanje po postelji je dovoljeno samo ob preoblačenju posteljnine, pod nadzorom, ker nima veselja s prebitimi ustnicami in čeli ob padcih. Odpiranja vode in pečice smo s kaznijo odvadili. Vsako razmetano stvar mora tudi pospraviti, ne glede na to, koliko dretja ali pa tudi ne je ob tem. Vsakič ga je manj, ker točno ve, da so posledice vedno neizprosno enake – pospravit mora za sabo.
– zunaj ima vso pravico laufat sem in tja, saj je otrok in takrat ji ta svoboda tudi v celoti pripada, na tebi pa je, da jo pelješ na kraje, kjer to lahko brez problema in nevarnosti počne. Otrok se MORA zlaufat in zletat, saj mora nekej pokurit vso energijo, ki jo takle malček ima. Pri treh letih ji ne treba več vsako sekundo svetit za ritjo, lahko jo tudi kako minuto spustiš s “špagce”, samo pelji jo nekam stran od cest in prometa. Če bo kdaj kakšno pokasirala zaradi svoje nepremišljenosti, ne bo nič narobe, saj se na izkušnjah tudi otrok uči – velja to seveda za take stvari, ki nosi življenjsko nevarne, recimo kako žogo ali udarec od vrstnikov, pri cesti to odpade.
Draga Nikar!
Jaz ji takoj povem, ko kaj naredi kar ne sme, da se to ne dela. tudi glas rahko povzdignem, tako da po njenem obnašanju sodeč vem, da me “razume”, da ji hočem povedat, da se tega ne dela. A kljub temu, ko se razjezi, reagira enako. Sem zelo dosledna v zahtevah in včasih se mi zdi, da kar preveč stroga do tako majhnega otroka. Tako, da ne vem, če je res to, da ne ve kje so meje. Sicer sem prvirat mama in se moram še veliko naučit.
Vseeno pa hvala za nasvet.
alex, kot vedno si dobila odgovore, da imaš razvajenega otroka. To je na tem forumu vedno, pa naj bo otrok star 2 tedna, 2 meseca ali 9 mesecev. Še pri dveh letih ne vedo, da takrat ko vdarijo drugega to boli. Ker ne boli njih. Vedo samo, da to ni prav. Sicer verjamem, da je naporno, ampak otroci v tej starosti se še ne igrajo dolgo sami, hitro se naveličajo. Pa tudi oznaka, etiketa, hiperaktivnost se izkorišča. Delam v šoli, veliki, pa nima niti en otrok odločbe hiperaktivnosti. Tako, da ni vse tako enostavno. Se pa velikokrat takšni otroci z leti malo unesejo.
poznam primer, ko je otrok zaradi napada joka, histerije ostajal v nezavesti, pristal v bolnici, dobil tam od pediatra oznako, da je malo hiperaktiven. Pa to ni bil in sedaj pri petih letih ni niti slučajno.
Mislim samo, da je tako zgodaj prehitro govoriti o teh stvareh. Pa veliko dobrih živcev.
sem mlada mamica in imam nečaka ki je star 4,5let. psihologi so ga ocenili za hiperaktivnega in tudi za zelo nadarjenega otroka. pač ima veliko energije in res ne more bit na miru niti sekunde. zahteva vso pozornost in mora biti v središču pozornosti, drugače je joj. njegova mama pravi da je veliko bolj miren če mu ne da jedi v katerih so aditivi, se pravi nič bonbonov pa čokolad takšnih in drgačnih, pa jogurtov in pudingov… ker so ravno ti aditivi tudi vzrok da malega še bolj razganja od energije. tako pravi njegova mama zdaj pa če deluje pa ne vem. mogoče je res kaj na tem . saj je že res da nas določena hrana spravi v dobro voljo, pa da imamo po določeni hrani več energije. mogoče pa na hiperaktivnega otroka to toliko bolj vpliva. kaj jaz vem. vem samo to da moraš s takim otrokom ravnati lepo in mu dati še več ljubezni, nikakor pa ga ne smeš tepst, se pretirano dret na njega ker ga s tem še bolj potisneš v njegovo obupanost,saj si ni sam kriv da je hiperaktiven. tako sem vsaj nekje prebrala.
ne se preveč sekirat, če je otrok hiperaktiven, pač je
bo potreboval toliko več pozornosti in energije (skratka hiperaktivne starše), in veliko starševske iznjadljivosti
ne moreš pa primerjat vseh otrok med seboj, z nekaterimi res ni nikoli nič težav, pa ne zato ker bi njihovi starši vedno vse prav delali in jih po predpisih vzgajali
pa čim manj bolezenskih in drugih oznak!!!!
Meni se zdi pa vse, kar si napisala, za do enoletnega otroka povsem normalno.
Tudi moja hčerka je živahna, redovedna, sedenje je niti pod razno ne zanima ipd., pa je povsem zdrav in normalen otrok. Za hiperaktivnost je namreč nujna tudi nesposobnost koncentracije, denimo da niti Telebajskov ne more gledati 10 minut.
Preveč se obremenjuješ. Imaš pač zelo živahnega in radovednega otroka, s tem ni nič narobe.
Sicer pa se ti ni treba stalno okoli nje vrteti in jo zabavati. daj ji igrače, pa naj si sama najde zabavo.
Sem prebrala: Hiperaktiven otrok – Altherr Peter
Mi je malo pomagalo, da svojega otroka bolje razumem, zakaj je drugačen od drugih.
Nikar – tvoj komentar je mogoče na mestu za tvojega otroka, za mojega pa vsekakor ni. A misliš, da psiholog postavi to diagnozo kar tako? Za takšen otroke je potreben poseben pristop, saj si niso sami krvi, da ne morejo obvadovati svojih impulzov. Skozi ustrezno terapijo, pravilen pristop in ogromno gibanja, je tudi ta stvar rešljiva.
In JA – vzgajanje takšenga otroka je zelo težko!
Imam sina ki je star 10 let in hiperaktiven.Do 4.letasploh nisem vedela da ga imam.V 1.razredu sem pa po vsakih govorilnih pa sem skoraj izjokala oči od vsega hudega kar je ušpičil.Sedaj je sicer na Ritalinu,aČudovit otrok.Postavljaj meje brez udarcev ker ti stanje še poslabšujejo.Kar se pa tiče diagnoze-midva sva dala skozi 4 zdravnike specialiste,da so nama to določili.Ne oziraj se kaj drugi govorijo o tvojem otroku,ker to samo boli,ti pa ves da je tvoj otrok edinstven.Kupi si knjigo Hiperaktiven otrok:psihomotoricna terapija.
ODGOVORNOST…………. : Altherr, Peter – avtor // Passolt, Michael – urednik
NASLOV……………… : Hiperaktiven otrok : psihomotorična terapija
SPLOŠNO O IZDAJI…….. : 2. obnovljena izd.
MPRESUM……………. : Ljubljana : Sožitje – zveza društev za pomoč
duševno prizadetim Slovenije, 2002
FIZIČNI OPIS………… : 167 str. : ilustr. , 21 cm
ISBN……………….. : 961-90954-4-8
OSTALI NASLOVI………. : Hyperaktive Kinder
PREDMETNE OZNAKE…….. : Otroci – Hiperaktivnost –
Vzgoja // Hiperkinetični sindrom – Terapija
PREDMETNE OZNAKE…….. : // nemirni otroci // senzomotorika
// gibalne motnje // gibalna terapija // motnje pozornosti
// vedenjske motnje
UDK………………… : 376.5, 616.89-009
UDK ZA STATISTIKO……. : 37
VRSTA GRADIVA……….. : monografska publikacija, tekstovno gradivo,
tiskano
COBISS.SI-ID………… : 119178496