Pozdravljeni!

Hčerka je pri 5 mesecih prebolela uroinfekt. Od takrat sva imeli že 4 UZ trebušnih organov. Zdaj je stara 14 mesecev, infektov potem več ni imela.
– Prvi UZ (5 mesecev) ob zdravljenju uroinfekta je pokazal samo blago razširitev enega sečevoda.
– Drugi UZ (6 mesecev) je pokazal, da sta obe ledvici na tipičnem mestu, normalne velikosti. Za desno ledvico pa je bilo navedeno: Ob začetku UZ preiskave je pielon napihnjen, kaliksi razširjeni. V nadaljnjem delu preiskave ob joku deklice se pielon izprazni, hidronefrotične spremembe izginejo.
– Tretji UZ (8 mesecev) je bil bp.
– Četrti UZ (14 mesecev), ki sva ga opravili včeraj, pa je bil enak kot 2. UZ. Torej nenavadne spremembe na desni ledvici (ob začetku preiskave hidronefroza I. stopnje), ki ob intenzivnem kričanju deklice povsem izginejo.
Priporoča se nadaljnja nefrološka obdelava.

Zdravnik je rekel, da morebiti kaže na prirojeno zadevo, vendar blago, ki jo bo čisto prerasla. Omenil pa je, da nas bo zdravnica verjetno poslala še na scintigrafijo, da se zares vidi kaj se dogaja.

Ob tem imam dve vprašanji:
1. Ali se na UZ ugotovljene spremembe (morebitna hidronefroza) ob scintigrafiji pokažejo še hujše? Oz. drugače povedano, če UZ vidi npr. I. stopnje, ali lahko pri scintigrafiji pričakujemo višjo stopnjo?
2. Ali se I. stopnja skozi čas lahko poslabša v II. ali višjo?

Najlepša hvala za vaše odgovore in uspešno delo vam želim!

Spoštovana Vanaja,

glede na izvide se povsem strinjam z zdravnikom, ki meni, da gre za zelo blago zatekanje urina (sečevodi in ledvična mehova se vedno širita in ožita, ko se v njih pretaka urin). Vprašanje je, če je bil preboleli uroinfekt sploh v povezavi s tako blagim refluksom.
Zakaj bi se “zdravnica odločila še za scintigrafijo” (ki je funkcijska preiskava ledvic), mi ni prav jasno. Morda za oceno, ali je uroinfekt naredil kakšno škodo? Preiskava sicer ni nevarna, je pa povezana z nelagodjem otroka (in posledično mame) ter nizko (=zanemarljivo) stopnjo obsevanja z radioizotopom. Zato pač pred odločitvijo za preiskavo prosite za pojasnila.

Ker je meja med I. in II. stopnjo refluksa zelo tanka, je seveda možno prehajanje, a je malo verjetno. Le, če bi predhodne preiskave podcenile stopnjo refluksa.

Lep pozdrav,

Ponovno pozdravljeni!

Ste mi že prijazno odgovorili na moje dileme v zgornjem sporočilu, zdaj pa bi vas vseeno še želela nekaj vprašati.

Hčerka je torej imela 4 UZ po prebolelem uroinfektu pri 5 mesecih in dva sta pokazala torej nenavadne spremembe na desni ledvici (ob začetku preiskave hidronefroza I. stopnje), ki ob intenzivnem kričanju deklice povsem izginejo (se spontano razrešijo). Zdravnica se je odločila, da opravimo preiskavo UMCG v Mariborski bolnišnici.
Omenila je, da tako majhne tudi uspavajo in da morda ostaneva notri kak dan (če bi preiskava pokazala kaj takega, kar bi potrebovalo nadaljnjo preiskavo). Nikjer nisem zasledila, da se otroke uspava… Je to res? To izvajajo v MB?
In glede na naše vse izvide, ali je možno, da se na UMCG ugotovi kaj bolj resnega (visoke stopnje VUR ali kaj), kar bi nas lahko presenetilo? Ker glede na UZ se mi ne zdi, da bi šlo za kaj resnejšega. Kakšne so vaše izkušnje? Lahko glede na izvide UZ pričakujem veliko resnejše izvide pri UMCG?

najlepša hvala!

Čeprav ne delam na področju urologije, pa so moje strokovne (in osebne, pri mlajšem sinu) izkušnje, da reflukse 1. stopnje dojenček “preraste” do 1. leta starosti in da dodatna diagnostika (še zlasti ne taka, ki bi pogojevala uspavanje ali uporabo pomirjeval) ni potrebna. Izjema so ponavljajoči se uroinfekti in (pogojno) kakšni “čudni UZ izvidi”.
Kaj so videli ob ledvički pri vaši hčerki, bolj ugibam – čisto možno je, da “tisto čudno” sploh ni pripadalo sečilom, ampak bodisi črevesju ali celo “igri svetlobe in sence”, kar pri UZ pregledu jokajočega dojenčka sploh ni redkost.

Svetovala bi, da pred kakšno bolj agresivno preiskavo (kar mikcijski cistoureterogram = MCUG vseeno je) sečila z ultrazvokom pregledal še UZ-specialist s pediatričnega nefrološkega področja – najbolj izkušeni so na Pediatrični kliniki v Ljubljani (npr. dr. Kenig). Žal pa to pogojuje napotnico, ki vam jo mora dati vaš izbrani pediater.

Če se odločite za MCUG, pa tudi ne bo hudega, le manjši stres za malčico in večji za vas. Prepričana pa sem, da ne bodo našli nič slabega ali usodnega.

Pozdrav iz razbeljene Ljubljane,

Spoštovana,

Tudi sama imam vprašanje glede hidronefroze. Sicer je moj sin star že 18 mesecev pa so mi vaši nasveti in mnenja res izčrpni in dragoceni, zato pišem kar vam.

Torej sin je imel 2x uroinfekt. Prvega je imel poleti letos, po prehladu. Zato je dobil Amoksiklav.

Takrat naju je pediatrinja napotila na UZ, kjer so ugotovili, da bi lahko šlo za blagi refluks, vendar nič pomembnega. Svetovali so samo ponovni UZ čez pol leta.

Potem pa je na preventivnem odvzem urina mesec nazaj prišel izvid, da so prisotne bakterije, zato je dobil Ospamox. Drugače ni imela nobenih znakov oboljenja, preiskava je bila preventivan v posvetovalnici.

Pediatrinja naju je poslala k nefrologu. Tam so nama povedali, da zadnji izvid urina sploh ni bil slab in, da ab terapija v bistvu ji bila potrebna. Na ponovnem UZ so ugotovili naslednje:

Ledvici imata normalen položaj, strukturo in velikost. Desna ledvica meri 65mm, leva 76mm. Parengih je obojestransko ohranjen. Konture ledvic so gladke. Votla sistema nista pomembno razširjena. Leva ledvica ima podvojen ali globoko cepljen votli sistem. V zgornjem polu leve ledvice so rahlo razširjeni centralni kaliksi, ki prečno merijo 5mm, ni dilatacije perifernih kaliksov in pielona. Prevezikalno okvirno brez vidnih sečevodov in drugih patoloških sprememb. UTD P1 levo, signf. Razlika v velikosti ledvic, podvojen ali globoko cepljen votli sistem leve ledvice.

Zadnji izvidi urina so bili normalni.

Zdaj je sin napoten na UMGC preiskavo. Predvidoma bo prišel na vrsto maja.

Do preiskave so mu predpisali preventivno antibiotično terapijo z Nutrofurantoinom 1x dnevno 3ml.

Ko sem prebrala stranske učinke tega zdravila se mi je kar malo stemnilo. Poleg tega me je že v lekarni opozorila na slabosti, slabo počutje in možno bruhanje. Glede na to, da gre očitno za kar močno zdravilo in bi ga moral otrok jemati vsaj slabe pol leta, do preiskave sem v veliki dilemi.

Ali naj mu dajem sploh ta ab ali ne? Na pregledu mi je nefrologinja rekla, da glede na UZ gre za minimalna odstopanja in, da jo ne skrbi preveč. Zato se mi zdi še toliko bolj nesmiselno dajati zdravilo za “vsak slučaj” predno je refluks sploh zares dokazan.

Na drugi strani pa sem prebrala grozne stvari, zaplete pri refluksih. Da je pri otrocih prišlo do urosepse, sepse, okužbe krvi,… ko sem brala to me je bilo seveda groza…

V glavnem reees ne vem kaj naj storim, zato me res zanima vaše mnenje. Če se odločim, da mu ab ne bom dajali ali zares lahko tvegam kakšne hude okvare ledvic, hude uronifekte, sepse?… res sem v precepu ker seveda na koncu želim samo, da bi bil otrok zdrav, brez terapij in zdravil.

Hvala vam in lepe praznike

Drži, da je neobičajno, da bi šele v tej starosti ugotovili kakšno pomembno prirojeno napako sečil. In da je bil prvi uroinfekt kot nadaljevanje prehlada. Možno pa seveda je.

Vseeno nisem prepričana, da je šlo res za uroinfekt – bakterije v urinu, ki je bil odvzet “z vrečko”, niso prav nič neobičajnega in praviloma ne izvirajo iz sečil, bolj s kože. Še zlasti, če ima malček tudi “ožjo” kožico na lulčku, kar tudi ni nekaj neobičajnega za njegovo starost. Drugače je seveda, če so v analizi urina našli tudi številne levkocite – bele krvničke ali zvečano koncentracijo beljakovin. In če je fant imel tudi vročino, je morda celo bruhal, odklanjal hrano.

Se strinjam z nefrologom, da je bil Ospamox dan samo zaradi izvida bakterij odveč. A kaj hudega se fantu zato ni godilo…

Malo me motijo le UZ izvidi – prvič naj bi šlo za “blag refluks” (ki ga z UZ sploh ne moremo diagnosticirati 🙂 ). Drugič najprej ocenijo, da imata ledvici normalno velikost, a v mnenju poudarijo razliko v velikosti (ki pa je v bistvu tako majhna, da ni pomembna). Ocenijo, da votla sistema nista pomembno razširjena. In da obstoja možnost podvojenosti votlega sistema leve ledvice (kar bodo dokazali ali ovrgli z MCUG preiskavo). Torej vse skupaj nič zloveščega. In zato razumem vaš dvom, zakaj dajati nitrofurantoin do preiskave.

To zdravilo ne sodi med antibiotike in je zato “varnejše” glede vzreje rezistentnih sevov. In ni tako toksično, da ga ne bi predpisali ob presoji, da so zoprnosti zdravila v primerjavi s koristjo manj pomembne.

Glede na vse prebrano je moje mnenje (ki pa ga pišem morda ob premalo podatkih), da ga takšen vprašljiv refluks nikakor ne ogroža v smislu okvare ledvic ali celo urosepse. In bi se zato še enkrat posvetovala tako z izbrano pediatrinjo (ki ji povejte vse svoje pomisleke), kot tudi z nefrologinjo (saj ji lahko tudi pišete).

Še najboljša rešitev bi bila zgodnejši termin za MCUG – in do tedaj zaščita. Ki jo seveda lahko vedno prekinete, če bi fant res imel težave, na katere vas je opozorila farmacevtka (po mojih izkušnjah ni tako hudo…).

Lažje vam bo, ko se boste za nekaj odločili. Če bo to pazljivo čakanje brez nitrofurantoina, pa vseeno občasno kontrolirajte urin (pri tem poskusite ujeti “srednji” curek). Še zlasti ob kakšni vročini…

Srečno in zdravo v 2024 vam želim!