Lep pozdrav!

Naj povem, da je moj mož pri 35. letih začel kaditi (folija) heroin. Jemlje ga približno 1 leto. Predno je prišlo to tega se je nalival z alkoholom, sedaj pa to.

Zanima me ali se lahko sam odvadi te preklete droge ali je potrebo iti v komuno?

On pravi, da bo nehal sam, da si bo nabavil tablete za spat in da bo v enem tednu iz hudega ven.

Pozdravljena,
zelo mi je zal, tezko da moras to “trpet”. Rada bi ti dejala tole: NE VERJEMI MU NIC, PRAV NIC – odvisniki od drog so eni veliki laznivci, ZALOSTNO PA JE DA IGRAJO NA CUSTVA, predvsem ljudi ki jih imajo radi in jih na ta nacin “OBRACAJO”. Sposobni so te prepricat da je bela barva crna, da je opica slon …
TVoj moz je sigurno odvisnik (najprej alkohol, sedaj droga). Kot pravi dr. Rugelj: nekdo ki kadi nima probleme z drogo – JE ZASVOJENEC.

Pogovori se z njim zakaj to pocne. Vedi nekaj – dokler se sam ne odloci za pomoc, zdravljenje ne bos nic, prav nic dosegla. Vsi zdravniki ki zdravijo zasvojenost ti dajo tale napotek: Z LJUBEZNIJO SE NE DA RESIT PROBLEMA (ker te odvisnik zato iskorisca) , TREBA GA JE POSTAVIT PRED DEJSTVO – npr. droga ali druzina, postavit ga je potrebno na cesto kjer ostane brez svojcev, denarja … TO – LE TO MU DA MISLIT – ali se bo poskusal resit, ali pa bo propadel do konca.

Sem zelo kruta, kaj? Ves, tudi sama sem to dozivela, z mojim necakom, ta boj je trajal 4 leta-neuspesno, dokler ni ostal SAM na cesti. Takrat je videl da je tik pred … in je prosil za pomoc. Trenutno je v Komuni v Spaniji in je zelo, zelo srecen, najdel je mir v sebi.

Se enkrat, odvisnost je treba zdravit (poglej na internet pod komune, skupnost Srecanje, preberi si knjige o Don Pierinu …

Tezko, tezko da se odvisnik sam ozdravi te preklete droge, alkohola.
Zapade v depresije, odvisnost od kaksnih pomirjeval, metadona … POTREBNA JE STROKOVNA POMOC.

Zelim ti veliko srece, predvsem pa moci ki jo bos se kako potrebovala.

Bruna

P.S. A le stoj mu ob strani (ce bos telesno in psihicno zmogla), pomagajo pa naj bu zdravniki oz. Komuna (ki je bolj na verski osnovi, brez zdravnikov, kar jaz sama zelo pozdravljam)

Hvala za nasvet.

Saj sem tudi jaz globoko v sebi vedela, da išče sto in en izgovor, da bi me prepričal.
Naj ti povem, da sem se tudi odselila, od tega je 6 mesecev, pa še vedno nič. Najhuje je to, da imava sina, ki je star 11 let in nima od očeta popolnoma nič, razen tega, da je oče po cele dneve zadet.

Razmišljala sem tudi v tej smeri, da ga popolnoma ignoriram, mogoče bo pa takrat dojel, da je treba nekaj spremeniti??? Ali bo propadel, ali pa na novo zaživel???

Pozdravljena,

ce si ze naredila ta korak da si se odselila (upam da lahko sama zivis, stanovanje, finance) ti pa res svetujem da gres “do konca”. Otroku lepo povej kako je z ocetom, kaj pa bo imel od takega oceta. Ce bi bila sama na tvojem mestu mu nebi niti dovolila da ga vidi taksnega (ne vem kaj sociala na to rece, ali lahko v takem primeru dosezes da ne vidi otroka), kako grozno. Prepricana sem da ce ima saj otroka rad in bi ga se rad videl bo sigurno nekaj naredil.

Zelo sem vesela ce ti lahko kako “pomagam”, saj tudi kaksen nasvem od nas laikov kaj pomaga. Sigurno pa tvojega moza najbolje poznas le ti, le ti se moras odlociti kaksno bo tvoje zivljenje oz. tvoje in otrokovo zivljenje. Za sebe sem pa res prepricana DA MOJ OTROK ZASVOJENEGA OTROKA NE BI GLEDAL (ne morem niti pomislit da bi moji mali hcerki vzela oceta, a taksnega sigurno).
Pozdrav.

Hvala vam za vaš pogum, da ste se odločila napisati teh nekaj besed. razbila ste večni stereotip v Sloveniji, da droge uživajo predvsem mladi. Sam vem, da temu ni tako in vem, da je veliko odraslih ljufdi, ki so zapadli v drogo.
sama se boste težko spopadala z moževo boleznijo, zato boste morala pridobiti zaveznike. Verjetno ima brate in sestre, pa očeta in mamo. Če vas bo več skupja boste lažje obvladovali situacijo. Potrebujete še znanje,. danes ni več problem priti do tega znanja. lahko preberete številne knjige, ki resno pišejo o tej tematiki, še bolje pa je, da se priključite v skupino svojcev v kateremu od obstoječih programov. tam boste našla skupne sogovornike. naučila se boste, kako je potrebno delati s temi ljudmi, da se končno odločijo za zdravljenje. Saj ni res, da si ne želijo ozdraviti, le droga je močnejša od njih in ponovno in ponovno padejo v skušnjavo in vzamejo drogo, da pomirijo krizo, ki jo imajo, ko so brez droge.
Zato vam predlagam, da se predvsem organizirate in skušate na pravi način pristopiti k možu, da ga predvsem rešite. Vrvi zakon pa je ne verjemite mu ničesar, česar na svoje oči in čutila ne morete tudi preveriti.

Obupana!

Moj fant je bil na foliji skoraj dve leti (se pred mano). Obcutki, ki jih je dozivljal so bili bozanski, H te odpelje nekam kjer je vse mogoce, takrat si zmozen vsega. Po njegovih besedah. On se je iz tega sam spravil, z voljo, nicemer drugim.
Naj ti povem, da bo tvojemu mozu uspelo samo takrat, ko se bo sam za to odlocil, ne ker mu bos ti rekla. Gre z voljo!
Naj ti se povem kako to poteka: najhuje bo en teden po tistem, ko bo nehal jemati…. huda kriza, ki ga bo pahnila nazaj, ce ne bo dovolj mocen…..potem je vse odvisno…prvi mesec bo pekel…..

Ce zelis kaksno bolj podrobno informacijo za pomoc, mi pisi na mail. Bom prosila fanta za info iz prve roke.

Draga Tamara!

Najlepša hvala za nasvet. Mislim, da sem počasi že obupala, ker išče sto in en izgovor, da mora še to narediti, da bo potem nehal, ko bo vse naredil itd.
Moram pa tudi povedati, da se je že enkrat odvajal (10 dni), vendar je takoj, ko je ostal sam doma zopet vzel H.

Še enkrat hvala.

MAJA

tamara, prosil bi te, če lahko fanta prosiš, da on napiše nekaj besed na to temo, kajti neposredne izkušnje so zlata vredne.

Spoštovani,

moram se oglasiti na tale pisanja, ker me bodo nekako vedno zadevala. Kot zdravljeno zasvojenko od droge…

Prepričala očeta svojega otroka v zdravljenje vi ne boste. Prepričale ga bodo izkušnje, ki jih bo sčasoma dobil na poti navzdol. Kar vi lahko stroite, je kot vam je svetoval gospod Milan Krek. Poiščete si oporo zase in sklenete zavezništva z ljudmi, ki jim zaupate, da boste vsi igrali isto “pesem”, ki se ji reče doslednost. Kot malemu otroku mu lahko dosledno sporočate svoje občutke, bolečine, lahko mu jasno sporočite, da ima odgovornosti, ki jih mora sprejeti sicer boste ukrepali tako, da boste zaščitili sebe in otroka. In to morate storiti. Kaj bodo ta vaša sporočila, morate najprej presoditi pri sebi. Če vas moti, da zadet pride po otroka, mu povejte da vas moti in naj prihaja ponj trezen. Ko bo prišel ponovno zadet otrok pač z njim ne bo šel nikamor in tega se potem držite. To je primer zahteve. Sama pa najbolje veste v katerih življenjskih situacijah ste z njim povezana in tam poskrbite za sebe in otroka, ne trudite pa se skrbeti zanj.

Res je, otrok je verjetno dovolj star, da bi na svoj način razumel očetovo početje, zato mu o tem spregovorite. Konec koncev ima pravico biti jezen na očeta, ko naslednjič ne bo smel z njim, ker je oče zadet in otrok ima pravico očetu to tudi na ves glas povedati.

Čeprav boli in prav zato morate o tem govoriti in iskati pomoč najprej zase.

Še o meni: Dokler so me silili v neko zdravljenje, sem sicer nanj pristala, vendar zanj nisem bila notranje motivirana, zato tudi nisem vzdržala. Ko sem so me pustili iti svojo pot zadetosti, sem kmalu prispela tja, kjer se vsa sreča v tem življenju konča in kmalu sem bila utrujena od vsega, tako da sem potem skozi proces, ki je trajal nekaj tednov v sebi začutila željo po spremembi svojega življenja. Takrat sem sama morala narediti korak, vendar sem hkrati vedela, da mi bližnji bodo stali ob strani in so mi. Od takrat dalje imam tudi drugačen odnos do sebe in drugih. Dno je za vsakogar nekoliko drugačno. Ni za vsakega valjanje po jarkih, je pa samo doživetje dna v sebi zadosten vzvod za korak ven iz zasvojenosti.

Želim vam veliko srca za vašega sina in sebe in ljubezni kljub bolečini.

Lep pozdrav

Trenutno nima dostopa na internet, sem mu pa ze povedala problematiko in bo pomagal, ko bo moznost.

Gospod Milan!

Najlepša hvala za vaš nasvet, mislim da mi bo prišel zelo prav.

Anime hvala za prispevek. Izmenjava izkušenj je nezamenljiva stvar, zato bi rad bvzpodbudil vse, ki ste kakorkoli imeli težave z drogami, da se oglasite in poveste, da stvar ni tako črna kot se zdi in da vedno obstoja vsaj en izhod, za katerega pa se je seveda potrebno potruditi, to je pa že nekaj običajnega v našem življenu.

Vse pa bi rad opozoril na tisti del njenega pisma v katerem pove, da so ji ljudje, ko se je odločila pomagali pri reševanju probelma. Dostikrat se zgodi, da odvisnihk resnično želi končati z drogo, pa mu okolica zaradi številnih recidivov več ne pomaga, ker mu ne verjame več. Tedaj tisti, ki znajo iti preko sebe in znajop oproščati še tako težke udarce, ki jim jih je zadal odvisnik uspejo in so izredno dobri sopotniki odvisniku iz stiske. Vsekakor pa tedaj potrebuje pomoč in nekoga ki mu verjame, da to resnično želi in je za to pripravljen včasih tudi neizmerno veliko vložiti v to.