Hčerkina zveza
Lepo pozdravljeni.
potrebovala bi samo vaše mnenje. Imam 21 let staro hči, katera že leto dni nekako nori za enim 31 letnim fantom. Zadnje čase pa opažam (vsaj mislim), da sta začela hoditi, čeprav tega zaenkrat ne prizna. Tudi laže ne doma, saj vedno ko gre kam z njim oz. k njemu, nam to odkrito pove. Z možem tega fanta že od prej osebno poznamo. Moram priznati, da je malo takih: nikoli ni pil alkohola, nikoli kadil, ima solidno službo, ni poročen, nima otrok… To lahko trdim, ker se poznamo…
Moti me le razlika v letih. No… ne da me prav moti, ampak včasih pomislim, da je morda prevelika… in tudi hči to opaža in verjetno zaradi tega noče priznati. Nikoli ji nisem prepovedala druženja z njim. Rekla sem ji samo naj dobro premisli, saj imamo enega kolega, ki je imela tako ženo in po nekaj letih se je ta razlika poznala in sta šla narazen…
Skratka, kaj menite o tem?
Hvala, Adrijana
adrijana,
če sta šla narazen samo zaradi razlike v letih, je malo bosa. Zagotovo je bil vmes še kakšen drug razlog. Razlika v letih sploh ni pomembna, če se razumeta in privlačita. Tako vizualno kot duhovno. Če imata podobno razmišljanje pogled na življenje in družino,če jima vse te skupne točke kaj pomenijo ali pa niso ovira, da ne bi mogla biti skupaj.
Predvsem ji nikar ne sugestirajte, da to ni v redu, kajti sugestija je najpogostejši vzrok, da se človek odloči napačno, pa ne zaradi napačne odločitve, ampak napačnega sugestiranja. Češ, ta ni zate in edina ovira, ki jo vidite so leta.
Lepo vas prosim, sem mislil, da bo poleg še kaj kar ni v redu , vendar iz opisanega vidim, da so samo leta ovira in to samo 10 let. Največ škode boste naredili, če boste preveč opozarjali hčerko glede let. Kajti popolnoma enako bi lahko bilo, če bi imela fanta starega 22 let. Kdo pa je rekel, da sedaj ko pa ima 31 let starega fanta, se mora pa že poročit, če bo fant v redu in se bosta razumela, bosta lahko čakala tudi do njenega 28 leta, pa ne bo nič narobe, potem pa se bosta odločila za skupno življenje. Hčerka ima časa še na pretek, da se odloči za skupno življenje in da ugotovi ali sta za skupaj. Nikakor pa ne smete vi na to nič vplivati, kajti vse to je njeno življenje, lepo da vas skrbi, vendar vseeno, raje jo podpirajte pri tem in ji ponudite kakšen koristen življenski nasvet. Pozitivno gledanje na njeno življenje naredi veliko več koristi, kot kazanje negativne energije, da vas skrbi.
In kot sem rekel, to je ravno tako kot če bi hodila z mano. A bi bilo to zelo narobe?
primož
Takole vam povem, draga Adrijana. Samo razlika v letih nikakor ne more biti razlog, da se neka zveza ne bi obnesla. Moj ex mož je od mene starejši pet let in nikakor nisva prišla na isto valovno dolžino. Zdajšnji partner je starejši od mene točno 10 let in razlika v letih se sploh ne čuti. Rada imava iste stvari, razmišljava podobno, skratka, ujemava se na vseh področjih.
Zato, kot vam je povedal že Primož, nikar tega ne poudarjajte. Škoda bi bilo zaradi razlike v letih podreti zvezo, ki bi bila lahko v vseh ostalih pogledih idealna.
Jaz poznam veliko zvez, ki imajo tako veliko razliko v letih, pa v nobeni še nisem zasledila, da bi jih to motilo, ali da bi to bil povod za kakšno nesoglasje. (no ja, v hecu že…).
Poznam pa primer, kjer je bila ženska kar 10 let starejša od moža, … in sta praznovala ZLATO poroko.
Torej, kar brez takih neutemeljenih skrbi. Če sta dva za skupaj ali ne, bosta to onadva najbolje vedela. Tebe kot mater, pa bi verjetno vedno skrbelo, kakšnega moža bo dobila tvoja hči, ne glede na to, kateri bi bil. To je verjetno tudi normalno. Skušaj pa čim manj misliti na to in si ne delaj prezgodaj in brez zveze sivih las. (Boš na poročnih slikah lepša 🙂 )
Draga Adrijana,
Ko sem prebrala tvojo pošto, sem se takoj našla v njej, toda na mestu tvoje hčerke. Tudi jaz sem stara 21 let in imam 31 let starega fanta, ki ga ne bi za nič na svetu zamenjala. Skupaj sva že nekaj mesecev več kot leto dni in vem da ne bi bila pri nobenemu drugemu deležna tolike ljubezni, kot pri njem.
Tudi jaz sem mislila da mi bodo starši težili zaradi starostne razlike in sem zaradi tega skrivala najino zvezo, ko pa so ga spoznali, so videli da se ta razlika sploh ne pozna. Če se imaš z nekom rad, če imata iste cilje, želje, sanje…je razlika 10 let minimalna.
Ne vem pa kaj bi se zgodilo če bi mi starši branili biti z njem, ker imam svoje živjenje in sama najbolj vem s kom bom srečna in kakšnega fanta si želim.
Adrijana, pusti svoji hčerki, da si izbere svojo ljubezen. Če praviš da je fant na mestu, ne vidim razloga da bi ji branila biti z njem. Verjetno imaš raje da ima hčerka fanta na mestu, kot pa da si izbere enga pijanca, dilerja al pa enga s katerim ne bo srečna….
Če si pri enemu paru videla da se ni izšlo (čeprov dvomim da zaradi starostne razlike), ne misli da je z vsemi tako.
Leta ne igrajo ovir. Vsaj pri meni ne!
klementina
Živjo!
Prosila bi za pomoč. Sem v takšni čudni situaciji, ko ne vem kako naj peljem naprej…Sem poročena, mati, v zelo dobri službi. Poročena sem s svojo prvo ljubeznijo, ki traja že iz osnovne šole. Imava urejeno življenje. Po vseh teh letih (17 let), sva še vedno zaljubljena, veliko stvari počneva skupaj. Npr. skoraj vedno čakava drug drugega, da greva skupaj spati. Imava 2 krasna otroka, ki sta nama v veliko veselje in srečo. Imava dobri službi, sicer zahtevni, ampak dobro plačani. Skratka, idila… Potem pa nekega dne v službo pride nov sodelavec in meni se zamaje svet pod nogami. Beseda da besedo, kmalu ugotovim, da želim več…On pravi, da s poročeno žensko nikoli, pa vendar se zgodi. Potem se pa začnejo prepiri, nikakor ne moreva vzpostaviti normalnega odnosa. Ko se že nekako dogovoriva, da bova “samo” sodelavca, nama zopet stvari uidejo iz rok. Drug drugega privlačiva, ampak dejstvo je, da sva popolno nasprotje. Zavedam se, da delam krivico možu in otrokoma, toda sama sebe ne morem več nadzirati. Kaj naj naredim?
moj fant je od mene starejši osem let (jaz sem 22 let on 30) in se razumeva odlicno. starostna razlika je lahko problem le takrat, ko se dva ne ujemata v razmisljanju in pogledih na zivljenje (on = poroka, resno življenje, otroci…; ona – zabava, brezskrbno življenje…). ampak če bosta so tega prišla, bo to prej kot slej najprej jasno njima in se bosta potem odločila kako naprej.
dokler pa se razumeta, sta na istem nivoju in se imata lepo jih pusti naj v tem uzivata. ne najdes sebi ljubega cloveka kar na vsakem vogalu…
ampak te moram pohvaliti, da razmisljas kot razmisljas in je ne silis v TVOJE misljenje oz. stalisca…
le tako naprej.
maja
Ja Biba,
ne razumem zakaj pišeš, kako imaš čudovit zakon in kako se razumeš, ko pa ni tako.
Očitno je, da nekdo nekomu ne prizna vsega in mu ne zaupa in ga ne ceni dovolj, da si lahko v življenje pripelje še drugega moškega. Ni problem v moškem, da je simpatičen, ampak si že povedala, da je rekel, da se ne želi vezati z vezano žensko, vendar ti še vedno nekaj iščeš, očitno je, da tega pri možu doma in pri družini ne dobiš. Ali pa je to samo trenutno potešenje svojih potreb. Po 17 letih zelo paše, nekaj dodatneega vzburjenja in dogajanja, sploh če se ničesar ne dogaja. Počasi začenjam razumeti, tiste ženske, ki ostajajo z moškim, ki jih nenehno maltretira in vara, saj imajo občutek: Samo da se dogaja, da ne živimo prazno življenje.
Biba, lepo te prosim, končno enkrat pomisli, odvrzi stran čustva in se vprašaj. Kako želiš živeti nadaljnih 30 let. Z možem ali s tem ljubimcem, z družino ali nekaj svojega.
Veš, da jim delaš krivico, veš tudi da jih imaš rada, zakaj jim potem to delaš?
Namesto, da vsi trpite, se odloči kaj želiš ti. Tako boš iskrena do družine in do ljubimca. Nismo tudkaj, da bi sodili, lahko pa povemo, da naredi tako da boš zadovoljna ti. če moraš pri tem zapustiti družino in moža, najprej to anredi, šele nato pojdi drugam. Nikakor pa se ne morem strinjati z dejstvo, da sedimo na dveh stolčkih.
Delajmo karkoli želimo, samo pri tem pazimo na to, da ne bo prizadet nihče okoli nas, razen nas samih.
primož
Z zakonom bi morali prepovedati vtikovanje staršev v zadeve, ki jih nič ne brigajo! Z denarnimi in zapornimi kaznimi.Koliko bridkosti in neutemeljenih strahov prenašajo na otroke. Ki to več niso. Jaz sem starejša od svojega moža za sedem let. Ko sva obelodanila najino zvezo, so znoreli moji in njegovi. Tako da njegovi še dandanes ne vedo, da nisem samo stara, ampak tudi ločena. Potem bi me šele pribili na križ. Ne glede na to, da se midva odlično razumeva in imava rada.
Saj nič ne rečeš, a ne? Sam vse ki jim ni uspelo ji kažeš in mečeš pod nos. Kot da bi ji želela enako. Pa kako si lahko taka do svoje hčere, ljuba duša?
Kot so ti že dejali drugi – zadnje, kar bi te lahko motilo, je razlika v letih. Moja mama je 19 let mlajša od očeta pa sta srečno poročena že 37 let. Nasplošno imamo v družini kar precej takšnih razlik (sestra, jaz,…), pa s(m)o vsi srečni, tako da letom nikoli nisem pripisovala pomena. Sicer pa nasploh ne trdim, da bi bila leta kriterij za (ne)razumevanje v zvezi. Potem bi kar precej več zakonov ostalo skupaj, glede na to, da je večina parov še vedno približno iste starosti.
Bodi srečna, da je našla nekoga, ki ima danes vedno redkejše kvalitete.
LP
Tudi sama sem mlajša 10 let od svojega moža. Važno je le to , da je njuna ljubezen obojestranska , oziroma to kar sama rečeš ,,da je malo takih”, kaj sploh bi potem še rada?” Meni so se meni enako stari zdeli še vedno preotročji, to pa sploh tedaj, ko si še mlajši. Mislim, da je najbolje, da svoji hčerki prihraniš marsi katero grenkobo in ji dovoliš, da sama ugotovi ali sta za skupaj, namreč tudi moji starši so mi povzročali zaradi tega ogromno grenkih trenutkov – pri čemer sem bila prikrajšana zaradi čudnih občutkov ki so me prevevali namesto, da bi užila res vse najlepše ob začetku zaljubljenosti sem bila kar naprej postavljena pred dejstvo ali res delam tako narobe. Pa sem le vztajala in pametno pretehtala situacijo. Se poročila in sedaj imava dve zlati sončici, pa tudi moji starši so nori na mojega partnerja. S časom se vse uredi. Vendar daj hčeri svobodo. Saj edino to je najboljše za vse.
Spoštovana Adrijana!
Za dobro vaše hčerke – pustite jo vendar, da si izbere partnerja po svojem okusu.
Razlika v letih pa resnično ni pomembna. Važno je samo to da se hčerka z njim dobro razume. Za vse take starše, ki se vtikajo v stvari, ki se jih ne tičejo:
Otroci so samo na posodo, pridejo ostanejo nekaj časa in potem odidejo. Če bi vsi tako jemali svoje otroke potem se ne bi nikoli vtikali v njihovo življenje.
In verjemite mi – veliko manj bi bilo problemov na tem svetu.
Metuljčica
Draga Adrijana!
Prste proč! Hči si počasi ustvarja svoje življenje in na tej poti je z možem ne ovirajta, če nočeta, da se nekega dne obrne proti vama! Žal morajo hčerke (in sinovi) za svoje odočitve sami nositi odgovornost (in lovorike – jasno).
Moja tašča je kot “dobronamerna” mati želela usmerjati in nadzorovati življenje svojih otrok. Zase niti ne vem ali me je zasledovala ali vneto poslušala govorice – na koncu je zaključila, da njenega sina na veliko varam in je stopila v akcijo prepričevanja… Dejstva so taka, da se pač veliko bolje razumem z moškim delom populacije in imam temu primerno veliko več prijateljev kot prijateljic. Si kar predstavljam kakšne travme je doživljala, ko je morala požirati “tako sramoto”, potem pa še sin ni bil dovzeten za njena “dobra dela”.
Trenutno ta ista ženska trpi, ker njena hči hodi z enkratnim fantom s priimkom …ič …
Ko bi si tudi ona pustila odpreti oči, bi veliko manj trpela, njenim odraslim otrokom pa se ne bi godilo nič slabše …
LP Mateja
Draga Arijana!
moja filozofija glede razlike v letih:
moski dozorijo kasneje, zenkse mnogo prej. zatorej;
moskemu odstej od njegove starosti 5 let in zenski pristej 5 let, ce se nekaj let ostane vmes razlike od teh koncnih rezultatov, se bosta odlicno ujela…
imam cudovit zakon; med nama z mozem je razlike celih 14 let – sama se sicer vcasih zafrkavam, da je mene moj dragi malo postaral, sama pa njega pomladila…hehehe… ampak skupaj funkcionirava kot eno in to je najpomemebneje!!!
ne vtikaj se v hcero – to je njeno zivljenje in njena izbira, lahko ji samo stojis ob strani ob hudih trenutkih.
lp
Nika
Sama imam podobno situacijo. Stara sem 23 let, moj fant pa je ravno včeraj imel 34. Poleg vsega ima še sinčka iz prejšnje zveze. Midva sva skupaj 4 leta in se odlično razumeva, imava iste cilje, želje,… Na srečo so moji starši že takoj spoznali, da je bolje če me pustijo pri miru, da se sama odločim. In odločila sem se za zvezo z njim. In ni mi žal.
Pustite hčeri, da sama spozna ali sta za skupaj ali pa ne.
Hvala vsem za komentarje.
Rekla bi še to, da nisem nikoli nasprotovala zvezi in hčerki nisem nikoli prepovedovala zveze. Saj smo tudi mi bili mladi. No saj sem še (imam 41 let…) in vem po sebi, da če bi ji kaj prepovedala, bi bilo še hujše… To je čisto njena zadeva in se mora sama odločiti. Konec koncev se gre za njeno življenje…
Zanimalo me je samo vaše mnenje in moram podvedati, da se vam vsem zahvaljujem.