Hčerka noče več ničesar jesti
Imam skoraj 2 leti staro hčerko. Dober teden dni že ničesar prav ne je. Vse ugrizne 2x ali pa 3x, potem pa več noče jesti. Še tisto hrano, ki jo je prej stalno zelo rada jedla, isto samo enkrat ali pa dvakrat ugrizne, potem pa neha.
Nekako pa se mi zdi, da je postala zasvojena s sladkorjem, saj zelo rada pije jabolčni sok v tetrapaku od Dane, ki je zelo sladek. Na tetrapaku piše, da je notri 22g sladkorja v 1,5 litrskem tetrapaku.
Stalno, ko bi mogla jesti, teži s pitjem. Če ji ga ne dam, se začne histerično jokati oz. cviliti zraven. Vem, da izkorišča, da bi dobila za piti, ampak ne vem več kaj narediti.
Niti ne vem katero pijačo bi ji dal, ki je brez sladkorja, po okusu pa zelo dobra.
Kakšno pijačo vi dajete od prvega do tretjega leta starosti otrokom?
Probal sem že s čajem, pa samo fuj reče in ne pije več, isto sem probal samo z vodo, pa isto. Sem probal še domač bezgov sok oz. sirup, sem ga dal čisto malo notri, pa zmešal z vodo, pa isto. Samo ta nagravžen sok hoče nonstop piti! Žejna je pa na vsake pol ure ali pa na vsako uro.
Tega soka se stalno nažlampa, potem pa noče jesti. Že zdaj ima športno postavo, samo se mi zdi, da ima vedno manj kil. Če do četrtka ne bo nič pojedla, bova šla k njeni zdravnici.
Takoj prenehaj dajati sok. Samo vodo in nesladkan čaj. Ti soki s toliko sladkorja ne odžejajo. Bolj piješ bolj si žejen. Verjetno bo težko sedaj, ko se je navadila okusa, vendar moraš vztrajati. Tudi jesti bo začela, ko ne bo želodček tako napolnjen s toliko tekočine. Ko se bo navadila na drugo pijačo ji pa ponudi sok le tu in tam. Pa srečno!
Dajemo vodo že od malega in še vedno pije vodo, občasno sok, čaj z medom. In ni nobenih težav.
Odžejajo že, samo človek se navadi prijetnega občutka od cukra in si ga želi vedno več, ta pa nima nobenega pozitivnega učinka na telo, ampak prej obratno.
Vode pa pri vas doma nimate?
Vzemi dopust ene dva tri dni, bodi cel dan z njo in jo odvajaj od soka, naj joka, naj se dere, ponudis vodo ali nesladkan caj in to je to. Hrano ponujas kot obicajno, ce bo jedla, prav, ce ne, pa ne, par dni lakote ne skodi. Bodita tudi veliko zunaj, naj se nateka, naigra, giba, bo lacna in bo jedla. Imej s seboj kaj za pojest.
Aja, pa ne hrani je vsake pol ure po grizljaj, ampak obrok na 3 ure, ce ga ne poje, nic do naslednjega obroka!
Nič ne je, vse ugrizne dvakrat ali trikrat. Pije sladek jabolčni sok…
Oprosti, otroci zelo hitro pogruntajo takšno nedoslednost in izsiljujejo, da boš popustila. Alarm bo, ko dva dni ne bo zaužila NIČ, ampak res NIČ razen vode. Ampak na srečo velika večina staršev tega ne doživi.
Do nadaljnega se pije samo voda. Ampak velja tudi za ostale družinske člane, ko jih vidi.
Eno tako naravno sladilo, ki pomaga tudi sicer pri želodčnih težavah, je janež. Mi ga kilsko kupimo v Tušu Cash Carrey. Preberi si o pripravi otroskega čaja.
Ampak tako ali tako veš, da ni težava v neješčnosti, temveč v razvajenosti. Kako boste pa otroka komandirali čez deset let, če pa vas že pri dveh letih obvladuje kot prdce? Sicer vsak po svoje, računaj pa na še mnogo postov tu gor, dokler dete ne spoka na svoje. Pa še pol, verjetno 🙂
Pri dr jih bos pa slisal..
Ker otrok ni bolan, ampak zal sta z zeno nardila narobe, da je sploh okusla pri dveh letih tak sok..
Ampak ni zdej to, da se neda pomagat..
Rabila bosta pa zivce..
Se ne strinjam, da ji takoj ukineta sok in dasta vodo ..to jo bo sokiral in vrgl na obrate hehe..
Ena gor je ze napisala…mesajta sok..ze danes…pol pol…
Teden dni bo kriza…potem se unesejo..
Jebo vas čuk pa vaši sokovi pa sirupi.
Ta teden ni vročine pa skenclaj vse soke in sirupe in ostali cuker.
Daj hrano na mizo in bo pojedla koliko bo – ne je silit.
3 dni bo štrajkala potem pa bo začela pit/jest.
Preveri, če ji ne raste kak zob.
Otrok ne bo umrl, če ne bo v sebe zmetal enromnih količin hrane, kolikor potrebuje po maminem mišljenju. Otroci so narejeni, da funkcionirajo na minimalnih kalorijah.
Ne vem od kod obsedenost folka da daje frocom za pit sokove. Pa saj to se ne odžejajo nič. Samo želodec si zapackajo in potem nič ne jedo.
Pije se voda.
Še najbolj pa mi dekl dvignejo starši, ki pravijo “ah saj naš pa pije samo vodo” potem pa pa igrišče privleče razne vode z okusom. Tisto je šele svinjarija.
Kot so rekli: ti so starš in ti se moraš gor postavit. Ne je učit, kako naj bo mala šefica, ki si z jokom in agresijo vse izsili. Ti imaš večji prag vztrajanja, kot ona, zato bo ona prej popustila.
Mora pa vedet, da si ti starš in je tvoja beseda nad njeno. Pa ne samo pri tem sokcu.
Če ji ne začneš postavljati mej, jo boste zafurali do konca. Najbolj pa boste trpeli sami, ko bo upravljala z vami in boste njene marionete.
Dve letnemu otoku “ne morete” (!?!) dati nič drugega za pit, kakor sladkan sok, zateo ker…? Se DERE?
Torej dretje 2 letnega otroka, vsa dobesedno ohromi, da ne zmorete razmišljati več odgovorno in odraslo in ji boste, če bo to npr.naslednja stopnja upora, nasuvali še dodatni sladkor v sok, damo da bo mir….?!?
Tudi če slučajno faše sladkorno?
Zdaj se pa streznite, dvakrat počite okrog ušes in sprejmite odgovornost za lastnega otoka in mu začnite dajat pit VODO!
Ko bo žejna, jo bo pila definitivno!
Pri hrani je pa takole, če je normalno živahna, ob polni mizi, ne bo umrla, če pa se odnaša drugače kot ponavadi (je bolj umirjena, tiha, ponavadi pa ravno obratno), pa jo odpeljite k zdravniku.
Velika verjetnost pa je, da je punčka ok, samo jo spreminjate v izredno ravajenega otoka in mu s tem delate medvedjo uslugo (otežujete življenje njej in sebi, po nepotrebnem).
Pozdravljeni,
Jaz bi najprej preverila, če hčerki slučajno ne izrašča kakšen zobek, ali pa če so se ji slučajno v ustih pojavila kakšne afte, zaradi katerih jo lahko ob hrani boli. Če ni nič od tega, pa bi začela omejevati oziroma redčiti sladke pijače. Tako kot je napisal že nekdo pred mano, bi ji obroke ponujala na tri ure, brez vmesnih prigrizkov. Če boste dosledni in vztrajni bo kmalu ugotovila kdo je šef pri hiši. 🙂
Pozdravljeni,
če lahko izvzamemo vse zdravstvene ovire, ki bi bile lahko vzrok težavi, se lahko zadeve lotimo malo drugače.
Hrana je že od rojstva dalje povezana s čustvi. Mamica, ki otroka doji (ali hrani po flaški) z otrokom vzpostavlja tudi močan čustveni stik. Starši dostikrat tudi kasneje povezujejo hrano s čustvi, recimo, ko je otrok utrujen, mu ponujajo ali silijo s hrano, da bi se umiril. Tudi na otrokovi strani (pa čeprav je še zelo majhen in to ne dela nič zavestno) se zgodi, da ko njegove najosnovnejše potrebe niso zadovoljene, to pokaže s tem, da hrano odklanja, kot bi želel povedati, da nekaterih čustev ne more prebaviti.
Starši se moramo že od vsega začetka otrokovega rojstva truditi, da se uglasijo na otrokove najosnovnejše potrebe in da jih prepoznamo: ko je jokajoč pomeni, da je utrujen/zaspan…ko je lačen, ga nahranimo…ko je zdolgočasen, se mu posvetimo, itd…IN ne: ko je utrujen, ga hočemo hraniti…ko je zdolgočasen, mu dajemo za piti…ko želi mamico, ga silimo igrati, itd… Potem bo moral te svoje potrebe izražati drugače oz. bo želel na kakršen koli način sporočiti, da to ni ok…
Navajate, da se je hčerka navadila na sladke pijače. Vsako navado, ki ni zdrava, jo je težko ali težje odpraviti, kot se ji takrat v polnosti posvetiti. Vaša hčerka potrebuje stik. Čustveni stik in prepoznavanje potreb, torej potrebuje, da se v polnosti uglasite nanjo vi, še posebej pa njena mama. Stik mama/otrok je do prvih dveh let najglobjega pomena.
Sladke pijače jo boste odvadil tako, da boste sladkor nadomestil s SABO. S tem, da boste vi bolj zanimiv od te razvade, tako kot to mora biti. Starši moramo biti ali postati ob otroku inovativni in kreativni, vsak dan. Bodite duhovit, najdite način, da jo boste zamotil, ko bo želela sladko pijačo, se poigral z njo, se crkljal, itd.
Torej, prvo morate najti močan čustveni stik, ki zaobjema prepoznavanje njenih potreb in prepoznavanje njenih občutij (ko je jezna, jo poskušajte na lep način umiriti in ubesediti jezo. Tako bo dobila občutek, da sme biti jezna in istočasno, da ima takrat nekoga ob sebi, ki jo v jezi sprejme, pomiri in razume. Enako z ostalimi čutenji: strahom, žalostjo, sramom, itd…).
Drugo, ob nadomeščanju sladkorja in hranjenju poiskati način, ki ji bo bolj zanimiv in sprejemljiv od tega, kar je sedaj.
Tretjič, ker je hčerka sedaj stara skoraj dve leti, je to obdobje prve trme. To je naraven proces in zahteva od mame in očeta razumevanje, da je to obdobje nujno in zelo potrebno pri izgrajevanju njene samopodobe. Sprejemati njena čustva in jih reguirati, torej umirjati: “Aha, si jezna, ker ti je fantek vzel igračko. Seveda, tudi jaz bi bil…poskušajva mu to povedati…”
Bolj, ko boste zmogli z mirnostjo skozi to obdobje, lažje vam bo šlo v drugem podobnem obdobju, to je mladostništvo.
Premalo poznam vašo situacijo, kakšna družina ste. Za zdrav otrokov razvoj je najpomembnejši odnos med otrokom in starši ter med odnosom med partnerjema.
Pogumno naprej in vse dobro!