Imam 8-letno hčerko, ki v zadnjem času ne more zaspati, se zvečer joka, išče izgovore, ima 1000 skrbi. Zakaj je do tega prišlo ne vem, ker prej je lepo zaspala. Kakšen “žejna sem, lulat me” je že imela, a jokala ni. Zdaj pa ima razne skrbi, npr: mami kaj če se ti kaj naredi, mami kaj če te kdo oropa, mami kaj če kaj zagori, mami kaj če sem kaj pozabila za šolo, mami kaj če te bom v šoli pogrešala, kaj če te ne vidim več,….Hodi iz sobe cel čas in kaj sprašuje, pa pit, pa lulat,..potem, ko ji že lepo razložimo, da ne bo nič hudega,…pa da naj zaspi, pa spet na pohod,..potem ji rečemo da je dovolj, da drug dan ne bo risank, ona pa v jok in potem zaspi.
In to se ponavlja že kar nekaj časa, vedno najde kakšno vprašanje, če ne drugega pa kaj čisto bz npr: kam naj dam tole igračko, kam naj dam ta listek, …

Mogoče kdo ve, kaj se dogaja? Kako ji pomagati?
Sem jo že spraševala glede šole in mislim, da je tam vse ok.

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo.

Nisem specializiran za otroško psihoterapijo, zato jemljite moj odgovor z rezervo.

Razlogov za njeno anksiozno počutje je lahko veliko. Po eni strani lahko njene misli vidite kot strah, da vas bo izgubila, po drugi strani pa so to lahko tudi agresivne fantazije.

Očitno doživlja neko stisko in jo ne zna drugače predelati oz. izraziti. Razlog se verjetno (v nekem delu) skriva v vašem (oz. tudi s strani drugih družinskih članov) odnosu z njo in med vami. Ali so se dogajale kakšne težke situacije, ki jih je vaša hčerka lahko videla ali zgolj zaslutila? Ali se je njej v zadnjem času kaj takega zgodilo? Ali je bila priča čemu, kar je bilo stresno?

Pomembno je, da lahko te (karkoli že je razlog) stiske predela. Predvsem s tem, da se z njo pogovarjate. Pomembna je diferenciacija in identifikacija njenih čustev in povezav s stresnimi dogodki.

Lep pozdrav,

Hvala za hiter odgovor. Imam še nekaj vprašanj. Kaj mislite s tem da ima lahko agresivne fantazije? Da je jezna name?
Načeloma se ji ni zgodilo nič hudega, je prej razvajena kot ne. Je pa res, da sva se z njenim očetom ločila in skoraj štiri leta živim z drugim partnerjem. Bivši je bil psihično nasilen, kdaj tudi fizično, vse ob prisotnosti hčere. Če se zdaj kdaj skregam s partnerjem ona vpraša, če se bova ločila. Mogoče od tukaj njena stiska?
Zanima me še kako ravnati ob takih večernih izpadih? Pogovor že, ampak ne vsak dan v neskončnost, ali pač? Ona bi najraje videla, da spim pri njej, ampak mislim, da bo samo še slabše.

Pozdravljeni,

lahko tudi to, da so te agresivne fantazije posledica zatrte jeze.

Predstavljam si, da je za skoraj vsakega posameznika biti priča psihičnem in fizičnem nasilju neka oblika stiske. Še posebej za otroka, ko vidi in čuti kaj se dogaja med njegovima staršema. Takšni dogodki – če ostanejo nepredelani – lahko postanejo travma. Zato je pomembno, da omogočite hčerki predelavo s pogovarjanjem, razlaganjem in identifikacijo, klarifikacijo ter diferenciacijo njenih čustev.

Kaj več vam težko povem, ker ne poznam celotne situacije, hkrati pa bi razlaga potrebovala veliko več kot zapis v nekaj stavkih.

Lep pozdrav,