Hčere,snahe,tašče,kaj je z vami?
Kot moškega,me je sram,ko prebiram zgoraj navedene teme.Kakšno sovraštvo ,histeričnost,
hudobijo izžareva nežnejši spol npr.(snaha -tašča in obratno,mati-hčer,do partnerja,…) Pa ni čudno,da je toliko ločitev ,ker ni nobenega potrplenja oz.so premalo obremenjene z delom in kvasijo neumnosti.Stiska me pri srcu,ko prebiram:odpor do otrok,maternica na dveh nogah..itd.
Pa ni čudno,da se partner poda v pijačo,v drugo ljubezensko razmerje,…ko preživlja to podlo življenje.Žal veliko je pretepenih,ponižanih,razočaranih žensk,ki ne pišejo o svojih stiskah,ki jih
preživljajo.Pa tudi obnašanje na pisanje,bi bilo drugače.
če te je stram kot moškega, potem te pa kar naj bo. Kot prvo poskrbi za svojo”žlahto” z materjo na čelu, da se ne bo vtikovala v “tamlado” in vse bo lepo in prav. In ne bo nobenega sovraštva. Če pa ti kot dec stisneš rep med noge in si ne upaš reči ničesar svoji mamici je pa to tvoj problem !!!!
Kaj tebi ni jasno zdaj???Deci ne znajo počistiti stvari pri sebi in pol rata to kar pač rata, ane!
Isto, mooj dec tudi ne upa ničesar rečt svoji “matki”in pol se ona vtikuje vame in mi daje ene bedaste”nasvete”, kot da bi še vedno živela v praveku!!!
Tko, toliko od mene
Čisto preprosto, na začetku povesta obe strani kaj pričakujeta in potem bo mir, še 1. zamere ne bo.
Naj bodo sami in pokličejo, če si bodo koga zaželeli. Jih razumem, da si želijo svoje harmonije.
Najkasneje, ko bodo morali v službo, bodo mame zaželjene.
Nekateri so preveč vsiljivi, nekateri pa preveč umaknjeni. Tudi obnavljanje lastnih porodov in premlevanje krivic, ki so se jim zgodile ni tema, ki bi se je mlada mamica veselila.
Moški so prevelike reve in mamini sinčki, in nikakor ne spoštujejo svojih žena. Moški dovolijo da njihova mati, zaničuje, žali, se vtikuje, drugim osebam govorij o snahi tudi laži…
Možje ne ščitijo svoje žene, te žene ki mu stoji ob strani, ga neguje ko nas rabi, rojevamo otroke, hodimo tudi v službe, urejamo dom, kuhamo, skrbimo za otroke……NE NE ŠČITITE NAS!
Vaše mamice kritizirajo nas ženske, ki vse postorimo in se ne upamo vašim mamam stopiti po robu in vi se nam potem še smejete, da vas ni sram. Vaša žena bi morala biti na prvem mestu in ko pride do kritik in žaljivk bi morali stopiti na našo stran.
Smilite se mi vi moški, ker ženske znano poskrbeti zase, vi pa velikokrat še špagetov ne znate skuhati.
Ker nas ne ščitite, moramo potem kdaj same povedati tašči kar ji gre in potem smo snahe slabe, vi moški, če bi vam sploh lahko rekli moški, se pa potuhnete.
Vprašajte se kdaj ste nazadnje skuhali kosilo, kdaj ste pospravili, kdaj ste se ukvarjali z otrokom, kdaj ste svoji ženi rekli da je lepa in kdaj ste svoji mami rekli naj se ne vtikuje v vašo vzgojo otrok…?
Ja, res je tako. Vse to smo imeli. Velikokrat sem bila na smrt užaljena, bolelo me je, moj mož pa se je obnašal, ko je bil v stiku z njimi kot teleban. In je minilo. Oba sva malo dorasla, rabila sva čas, kak pameten nasvet. Danes jih ni več vseh med živimi, nekateri so stari in jim zdaj v tem staju ne zamerim več. Ne hodim več k njim, če pridejo oni sem vljudna.
Upam, da bom jaz znosnejša.
Ojla!
Najprej naj povem,da si želim,da bi bila nekoč taka tašča,kot je moja.Imava štiri otroke(13 let,10 let,1,5 let in 1,5 mesecev).Moja tast in tašča sta imela prvega otroka pri 16. oz. 17.letih.Tašča je imela težko mladost in nekoč mi je sama dejala,da nikoli ne bo prizadela svojih bližnjih kot so njeni njo.S tastom sta se imela zelo rada in tak zgled sta dajala tudi nam.Že od prvega dne sta me lepo sprejela,spoštovala,pomagala sta,ko sva si urejala stanovanje,pazila na otroke…Lani je tast umrl in tašča se je še bolj navezala na nas.V 14 letih se še nikoli nisva sporekli.Pač malo popusti ena,malo druga,pa je.Sedaj je doma,ker gre kmalu v penzijo.Veliko mi pomeni,da nam vsak dan,če nima drugih opravkov,skuha,pa tudi zunaj postori večino dela.Kolikor lahko,ji pač pomagamo,saj itak živimo v isti hiši,le vsak v svojem nadstropju.Nikoli ni rekla,da nisem dobro česa skuhala,ali da imamo razmetano,pa prah tu in tam….V naše življenje se ne vtika.Velikokrat greva skupaj po trgovinah,saj nima izpita,pa jo peljem jaz-to so taki ženski dnevi.Nikoli tudi ni rekla,da nima časa popaziti na otroke,če sva z možem kam šla.Vsako leto vzame starejša dva s sabo na dopust,ali pa gre z njima na kakšen izlet.Nikoli ji ni težko.Tudi otroci jo spoštujejo in ne vem,kaj bi brez nje.Še marsikaj lepega bi lahko napisala o njej.In zato,ko prebiram pisanja o taščah,takšnih in drugačnih,se vedno znova zavem,kako srečna sem lahko.