Pozdravljeni!
Pred šestimi leti sem bila cepljena proti HBV. Po drugem odmerku sem dobila urtikarijo po polovici obraza, prsnega koša in roki na strani cepljenja, zato so mi v študentski ambulanti, kjer so izvajali cepljenje, dali napotnico za cepljenje pod nadzorom na infekcijski kliniki. Tam so mi pogledali titer in ker je bil zadosten, se za tretji odmerek niso odločili. Ker grem Junija v službo (sem zdravstveni delavec) me zanima, če je smiselno serološke preiskave ponoviti in kdo me napoti? Ali je to domena osebnega zdravnika? Takrat nas je poslala fakulteta. Hvala za odgovor.
LP Jasna

Spoštovani!
Ker ste zdravstvena delavka, morate vsekakor imeti zadosten titer protiteteles proti hepatitisu B. Pred nastopom dela boste opravili prvi pregled pred nastopom dela v pooblaščeni organizaciji medicine dela. Tam morajo tudi preveriti vaša opravljena cepljenja (ne le hepatitis B, temveč tudi ostala cepljenja: ošpice, mumps, rdečke, ipd.). Glede na zaplete, ki jih navajate ob cepljenju proti hepatitisu B, vam svetujem, da zdravnika, specialista medicine dela, na to še posebej opozorite. V vašem primeru je vsekakor smiselno ugotavljati titer zaščitnih protiteles proti hepatitisu B še pred nastopom dela – in sicer v ambulanti medicine dela¨, ki opravlja pooblaščene preglede za zdravstveno organizacijo, v kateri boste delali.
Pozdrav!
Nina

Bom pa še jaz zastavil eno podvprašanje kar pri tej temi.
Ker so vsepovsod kar dosti opozarjali na virus hepatitisa B sem se tudi sam odločil za preventivno cepljenje proti temu virusu. Sicer sem že naročen na prvo cepljenje, vendar preden to izvedem, bi vseeno povprašal še kje drugje, kako smiselno je to cepljenje za človeka, ki ne dela v rizičnih poklicih (zdravstvo, nega, šolstvo), in predvsem kakšna je verjetnost komplikacij ter njihova resnost. Z drugimi besedami, ali se izplača izvesti to cepljenje (ne mislim finančno)?

Spoštovani!
Med “nezdravstveno populacijo” se virus hepatitis B prenaša predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi. V rizičnih skupinah prebivalstva (npr. intravenski uživalci drog) pa seveda preko okužene krvi. Delež kroničnih nosilcev hepatitisa B v Sloveniji je nizek (pod 1% prebivalstva), kljub temu pa je vsako leto prijavljenih cca 40 novih akutnih primerov hepatitisa B in odkritih cca novih 40 kroničnih nosilcev virusa hepatitisa B. Pri dobri tretjini okuženih ali obolelih ne moremo ugotoviti, kako je prišlo do okužbe. Možni načini prenosa so še: tetovaža (z nesterilnimi iglami, pa akupunktura, razzne souporave britvic, ipd…)

Bolezen je prisotna povsod po svetu, dežele pa se zelo razlikujejo po deležu okuženega prebivalstva. V severni Ameriki, Avstraliji, severni in zahodni Evropi in Novi Zelandiji je prevalenca kroničnih nosilcev virusa relativno nizka (manj kot 2% splošne populacije). Visoko prevalenco kronične HBV okužbe (>8%) pa najdemo v vseh socialno ekonomskih skupinah določenih področij: Afrike; JV Azije, vključno s Kitajsko, Korejo, Indonezijo, Filipini, na Srednjem Vzhodu z izjemo Izraela; na južnem in zahodnem Pacifiškem otočju, v notranjosti Amazonskega gozda in delu Karibov (Haiti in Dominikanska republika).
Tveganje se, kot vidite, zelo poveča pri potnikih, saj le ti pogosto potujejo v dežele z dosti višjim deležem okuženega prebivalstva, na poti pogosto prihaja do nesreč, poškodb, zato potnikom cepljenje posebej priporočamo. Necepljeni potniki so tveganju izpostavljeni zlasti ob nezaščitenih spolnih odnosih, uporabi okuženih igel ali injekcijskih brizgalk, ob akupunkturi, tetoviranju, oz. prebadanju kože. Do okužbe lahko pride tudi ob morebitni nesreči ali nenačrtovanem medicinskem posegu, če potnik prejme transfuzijo krvi, ki je niso preiskali na prisotnost HBV. Potniki, ki sodelujejo v raznih humanitarnih akcijah, zlasti v zdravstvenih centrih, so lahko izpostavljeni okuženi krvi ali drugim telesnim tekočinam.
Cepljenje je močno priporočljivo za vse ljudi, ki bodo izpostavljeni človeški krvi. Cepljenje je priporočljivo za potnike, ki bodo ostali 6 ali več mesecev v deželah z visoko ali srednjo prevalenco HBV ( > kot 2% nosilcev HBV plaščnega antigena-HBs Ag). Cepljenje priporočimo potniku, ki bo imel spolne oz. dnevne stike s področnim prebivalstvom, ali potnikom, za katere obstaja večja verjetnost, da bodo potrebovali zdravstvene oz. zobozdravstvene usluge v deželi potovanja.

Cepljenje izvajamo s cepivom, pridobljenim z rekombinantno deoksiribonukleinsko (DNA) tehnologijo. Zaščita po popolnem cepljenju traja vsaj 15 let (12).

Stranski učinski po cepljenju so redki. Najpogosteje so vezani na mesto cepljenja: bolečina, oteklina, rdečina. Občasno opazujemo sistemske učinke: bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, povišana temperatura, slabost, izpuščaj; najredkejše so težje reakcije preobčutljivosti, nevritis, ipd.
Pozdrav!
Nina