Pozdravljeni!

Jaz bi pa imela eno vprašanje glede handlinga novorojenčkov.

Za informacijo naj najprej povem, da v kratkem pričakujem svojega tretjega otroka, sta pa prva dva že malo starejša – 13 in 9, skratka od zadnjega poroda je minilo že skoraj desetletje.

Partner je obiskal tečaj za očete, na katerem so mu povedali, da se je rokovanje z novorojenčki popolnoma spremenilo in obstajajo čisto neki ‘novi’ prijemi itd itd. Na nek način razumem, da gre razvoj in znanost naprej, vendar za božjo voljo, postati in biti mama – to obstaja že tisočletja in dvomim, da smo pred desetimi leti z nekimi prijemi, ki izhajajo seveda tudi iz naravnih gibov, pohabljali otroke oz. jim onemogočali normalen razvoj, ker smo morda imeli ‘drugačne’ prijeme, kot jih priporočajo sedaj. Ker občutek sem dobila, da smo nekoč vse delali narobe in sploh čudno, da se je kakšen otroček ‘normalno’ razvil….čeprav temu seveda ni tako.- In podiranje kupčka ne več tako, ampak drugače….

Meni se vseeno zdi, da je potrebno delovati po neki zdravi pameti….katere so občutljive točke novorojenčkov večina staršev ve, so pa otročki med seboj tudi različni in še tako siljenje z nekimi položaji lahko enemu pač ne paše in mu bo dosti bolj prijetno drugače – čemur naj bi se budna starša prilagodila, upoštevajoč seveda določene nevarnosti.

Kakorkoli, zelo verjetno je, da se bo doktrina čez 10 let spet zamenjala in bodo rekli, da tako kot pa smo delali danes, je bilo pa čisto narobe.

Sprašujem vas za vaše spoštovano mnenje glede tega. Moje je, da pač z določenim vedenjem, predvsem pa z budnim spremljanjem dogajanja in s tem prialagajnjem lastnemu otročku, naredimo dosti več koristi kot pa z nekimi točno določenimi naučenimi koraki – roka tako, roka tako. Seveda je tu govora o normalno razvitih novorojenčkih.

Najlepša hvala za vaš odgovor!

C.

Spoštovana C,

tvegam, da me bo kakšen zagret pristaš “obveznega učenja handlinga” linčal zaradi tega, kar bom napisala: SE POVSEM STRINJAM Z VAMI….

Torej: če je novorojenček donošen, zdrav, ne kaže nobenih razvojnih težav, bo materin občutek za nego in hranjenje (za to tudi ni potreben nadpovprečen IQ) povsem zadostoval za njegovo normalno rast in razvoj. Pa če rodi prvič ali desetič.

No, ni pa nič narobe, če kdo (običajno je to medicinska sestra s stažem v porodnišnici, večina jih sploh ni obiskovala kakšnega izobraževanja o “handlingu”) novopečeni mami, ki šele pridobiva veščine previjanja ipd, pokaže, kako se to naredi na otroku “prijeten” način. A le kot nasvet, nikakor kot “šolanje”. In za to ni potrebna nobena znanost.

Uživajte torej, potolažite moža, da bo tudi brez “tretje univerze s področja handlinga” lahko dojenčka previjal, pestoval in tolažil, ko ga bo črvičilo po trebuščku. Da se ne bo izgovarjal, da tega ne obvlada “po šolsko” in zato ta naloga ostane vam…

Srečno,