Pozdravljeni!

Zanima me, ali ima kdo izkušnje z gurmarjem (prahom, ki baje dobro vpliva na krvni sladkor in željo po sladkem …).

Sama sem namreč zelo sladkosneda in vse moje prizadevanje po zdravi prehrani (ki mi relativno dobro uspeva) prej ko slej izničijo sladkarije, ki se jim težko upiram oziroma kljub vztrajanju velikokrat podležem. Sploh zdaj, ko jih je povsod veliko veliko preveč.
Zato razmišljam o tem gurmarju, za katerega se izvedela šele pred kratkim, in bi bila vesela kakršnihkoli izkušenj z njim.

Prilagam nekaj povezav, ki sem jih zasledila:
https://www.youtube.com/watch?v=BgbVUAnOiEo
https://www.bodieko.si/gurmar

Hvala za morebitne odgovore.
Lepe in zdrave praznike!
:-)))

Poskusila sem gurmar – zelo neokusno, grenko, težko ga je bilo popiti (prašek v vodi).
Vendar učinkovito prežene okus sladkega. Po tem sem poskusila čokoladno kremo (nekaj takega kot je nutela) in ni bila sladka, zaznala sem samo slan okus. Pila sem tudi cedevito in zaznala samo slan in kisel okus. To je trajalo kar nekaj ur.

Ne vem, ali naj z uživanjem gurmarja nadaljujem. Fiziološko deluje, vprašanje pa je, če prežene psihološko odvisnost od sladkega. Morda za premostitev najhujše krize?

Zanimajo me izkušnje tistih, ki gurmar poznate in ga uživate že nekaj časa. Hvala.

O zasvojenosti z OH in s tem tudi s sladkorjem je sigurno veliko napisanega na netu …
Če prav razumem, je ta gurmar nekakšen motilec okusa, ki deluje, če ga uživaš, ko ga nehaš uživati, si pa spet odvisen samo od svoje glave.
To, da totalno izločiš vse sladko, uspe le redkim junakom, to je totalen miselni preskok, povezan z res hudo pošlihtanim podstrešjem, močnimi načeli in seveda železno voljo. Večina ljudi pa nas ni taka.
Moj nasvet: večina sladkarij, ki jih prodajajo v trgovinah, je žnj kakovost hrane. So iz najslabših in najcenejših sestavin, polne umetnih dodatkov. Zato so tudi poceni. S tem ni dobro hraniti telesa, ki nam mora služiti do 80. leta in še dlje. Če od blizu spremljate življenje kakega starostnika ali celo skrbite zanj – to je luksuz, ki ga mi verjetno ne bomo imeli. Odvisni bomo od sebe, zato je treba biti zdrav čim dlje časa. In za zdravje skrbeti, tukaj pa pomembno vlogo igra tudi prehrana.
Kdor je sladkosned, naj začne sladice peči sam doma iz dobrih sestavin in dodaja manj sladkorja. In si sladkarije skrbno dozira, poleg tega naj jih šteje za obrok (zajtrk, večerjo, kak piškot je malica).
Hkrati je dobro/treba iz prehrane izločiti tudi druga živila, ki nam kvarijo brbončice – to so vse gotove jedi, razne paštete, majoneze, salame, kocke, juhe iz vrečke, omake samo za pogret … ki so polne ojačevalcev okusa. Ko enkrat začneš vse delati sam doma, brez teh dodatkov, samo z začimbami in manj soli, šele ugotoviš, kakšen okus bi morala imeti hrana.
Jaz mislim, da je to vse povezano. Meni se kupljene sladkarije skoraj že gnusijo, ker so presladke, premastne, prepocaste. Soli porabim zelo malo – odkar imam otroke, sem se navadila na manj slano hrano in spet vem, kakšen okus ima krompir (v otroštvu smo ga pekli v ognju brez soli in pojedli – in je bil dober!!!).

Itak smo v pesti velikih korporacij in velikih zaslužkarjev – iz nas delajo odvisneže od hrane, da lahko služijo z nami. Ne se jim pustit ponižat na zamaščen molzni stroj. Ko začneš razmišljat o širših okoliščinah, začneš na hrano gledat drugače.