Gruber is back
Gruber, kva spet berem. Ne se dat. Hitro na kolo za zdravo telo. Slabi trenutki pridejo in minejo,
samo dalj časa ko mine, šibkejši so in manj jih je. Poletje je tu in tudi več časa za gibanje.
Bravo za dosežene mesece.
Jaz pa zadnje dni malo pretiravam z gibanjem in sem vsa polomljena (ampak bolje kot zakajena).
Izkoristila sem zadnje dni lanskega dopusta in se bom sedaj v službi spočila.
Pozdravljam vse obiskovalce foruma, skupaj nam je lažje.
Ej, Gruber, ja. Tudi jaz sem opazil, da mi zaostajanje s telovadbo privabi cigarete v misli. Prav neverjetno je, kakšna je razlika. Ko vsak dan telovadim ni nobene misli o cigaretah, ko pa tretji dan posedavam so pa hitro pred očmi tisti dimčki in okus. Telo je tako narejeno, da možgani rabijo na vsak dan ali pa dva nekaj prevetritve in to naše življenje, ki ni življenje ampak le še neko sedenje ni primerno za ohranit zdravo pamet.
Jaz mislim, da bi človek moral biti ali na kmetiji in delat fizično, ali pa v naravi in vsak dan ulovit dva zajca. Ni normalno, da ne telovadiš. Normalno je, da telovadiš vsak dan, kakšen dan tu pa tam si lahko vzameš fraj.
Dve leti in 3 mesce.
Kajenje je stvar preteklosti, o kajenju sploh več ne razmišljam. Daleč pomembnejše so sedaj druge stvari.
Da sem prišel do tu sem moral dojeti samo troje:
DA, ŠE ENEGA NI VEČ,
ČAS ZDRAVI VSE,
Z GIBANJEM JE 700% LAŽJE
Vse kar občutite smo občutili vsi, ki nam je uspelo nehati in ubežati verigam in suženjstvu odvisnosti od nikotina.
Da se, če je uspelo meni lahko komerkoli izmed vas. Bil sem dobesedno prekajen verižni kadilec.
Potrtebno je potrpeti pa naj bo to s knjigo Končno nekadilci, hipnozo, akupunkturo ali brez pomoči. Na koncu je to na vas samih. Bolj ko vas muči bolj gre odvisnos iz vas. Naj vas trese, bodite jezni, to je bil vaš greh, tako kot je bil moj in jokanje ne pomaga dosti. Je pa dobro, da tudi to lahko napišete na forumu.
Konec konec koncev gre samo za to hočete kaditi ali ne. Če je odgovor ne potem tistega še enega ni, če je odgovor da ga prižgite. Razlika med kadilcem in nekadilcem je v samo enem cigaretu nikoli ne kadimo dveh naenkrat.
Vztrajajte
Če pogledam nazaj je bilo prekleto težko nehati, MUKA!
Danes, ko se približuje obletnica, sem moral prav preveriti koliko let že ne kadim. Kajenje postane del nekega drugega obdobja, celo več, drugega človeka. Letnica niti ni več važna. Kadilec to nisem jaz. Nekajenje sploh ni več dilema, ni muk, ni ničesar, kar bi spominjalo na odvisnost. Itak je enostavno.
Ob tem sem postal tudi športnik. To slednje pomeni novo identifikacijo človeka, mojo novo bit v kateri cigareti nimajo kaj iskati. To verjetno pomaga, da niti za trenutek ni več želje po še enem. Tistega prekletstva, ki na začetku kot zalepljena misel vleče nazaj v odvisnost.[/b][/b]
Kako drugače kot na začetku. Res vam povem, splača se potrpeti, vse je samo vprašanje časa. Le ta mine vsem s cigaretom ali brez.
Če je uspelo takemu prekajenemu oslu kot sem bil jaz, vem, da bo tudi tebi, saj zato si na tem forumu, samo ne obupaj. Za novo identifikacijo človek potrebuje čas! Daj zdrži!
Tri leta in pol brez cigaret. Danes, kot da nikoli nisem kadil. In kadilci mi res smrdijo. Če ne bi bilo tega foruma, bi rekel, da je bilo enostavno prenehati. Spomin sčasoma zbledi. Pa ni bilo lahko. Zato vsem, ki si želite prenehati samo vztrajajte. In še enkrat. Tistega samo enega ni. Nič bolje se ne boste počutili če ga boste prižgali. Verjemite. Vse prisilne misli, ki krožijo okoli tistega še enega so vaše narkomansko nerazsodno razmišljanje. Vsak narkoman, pa naj bo to alkoholik, mamilaš ali kadilec dobro pozna laž s tistim še enim, a ji kljub temu še vedno verjame in sam sebi naseda. Spreglejte. Ste čisto navaden in povprečen narkoman in narkomani si lažejo glede droge, ki jo uživajo. Še enega ni! Sam sem si lagal zelooooo dolgo.
Držite se in še enkrat, tistega še enega ni.
15.11.2013 7:30 npc i njg
Tri leta in pol brez cigaret. Danes, kot da nikoli nisem kadil. In kadilci mi res smrdijo. Če ne bi bilo tega foruma, bi rekel, da je bilo enostavno prenehati. Spomin sčasoma zbledi. Pa ni bilo lahko. Zato vsem, ki si želite prenehati samo vztrajajte. In še enkrat. Tistega samo enega ni. Nič bolje se ne boste počutili če ga boste prižgali. Verjemite. Vse prisilne misli, ki krožijo okoli tistega še enega so vaše narkomansko nerazsodno razmišljanje. Vsak narkoman, pa naj bo to alkoholik, mamilaš ali kadilec dobro pozna laž s tistim še enim, a ji kljub temu še vedno verjame in sam sebi naseda. Spreglejte. Ste čisto navaden in povprečen narkoman in narkomani si lažejo glede droge, ki jo uživajo. Še enega ni! Sam sem si lagal zelooooo dolgo.
Držite se in še enkrat, tistega še enega ni.
15.11.2013 7:30 npc i njg
Tako kot Hondas, sem moral tudi sam pogledati katerega leta sem prenehal s kajenjem. Še dva dni in bo polnih pet let.
Kako čas neverjetno hiti. Vmes sem se krepko poredil za več kot 20 kg. Ampak s športom se da.
Vsem, ki želite nehati. Da se. Eni prenehajo z lahkoto, drugi smo trpeli križev pot. Vsem pa je osnova čas. Ta resnično celi vse.
20.5.2015 Delavnost, vztrajnost in disciplina.
Zakaj se oglašam na forum?
Ko sem ”javno” objavil, dan prenehanja s kajenjem je bila to spodbuda oziroma zaveza na drugem nivoju, ki je neke vrste pomoč. Svojo odločitev sem videl, jo z nekom delil. Ni mi uspelo ”s prve”, ampak mi je.
Podobno je s športom, s svojim napredkom iz sem zelo zadovoljen, enako z družino. Z ženo se razumeva celo bolje kot v času ko sva bila najbolj zaljubljena.
Področje, kjer sem totalno razočaran nad seboj je red, delo in disciplina. Tu sem neverjetno nazadoval . Iz pomembne in vodilne služne, odlične plače v zadnje mesce praktično brezdelneža. Resda je izguba službe bila povezana z mobingom, ki se še vedno nadaljuje nad nekaterimi v podjetju. V tistem času sem pregorel. Novo samostojno podjetje ni steklo, zato sem izgubil nit tudi na drugih področjih, predvsem poslovnem. Roko na srce, bil sem preveč izmozgan, da bi se resno lotil projekta. Izgorelost je drugačna kot žalost, depresija. Preprosto nisem mogel delati, če pa sem, sem naredil veliko napak. Vendar, tega izgovora zadnje mesce nimam več. Sem tako razštelanl, da je joj. Postal sem tudi len, predvsem je red in disciplina preteklost.
Sicer sem že pred 10 dnevi napisal Delavnost, vztrajnost in disciplina a ostalo je na papirju.
Nisem v nobeni depresiji, hvala bogu, toda če se takoj ne spremenim bo pot šla v to smer. Ljudje se radi družijo z menoj.
Sem pa v stanju popolne dezorientiranosti, brez službe. Začeti znova v mojih letih? Drugega mi ne preostane! Vzel sem si čas po izčrpanosti, naredil napake, zdaj pa dovolj. Izgorelost je drugačna kot žalost, depresija. Preprosto nisem mogel delati, če pa sem, sem naredil veliko napak.
Smernic s kajenjem je veliko:
Priznam, sam sem kriv, tako kot za bivšo zasvojenost s cigaretami. Vse napake so moje ali sem sam kriv za njih, sam sem se pripeljal v tako stanje.
Pot po kateri hodim ne vodi v zadovoljno življenje.
Lahko jamram, kako je težko ali preprosto začnem delati po programu, ki si ga zastavim.
Predvsem si zadam roke in cilje.
Veliko stvari mi je v življenju že uspelo. Tudi ta mi bo. Zato še enkrat
30.5.15 RED, DELO, DISCIPLINA. Vsak dan
6 let. Kako čas beži. Cigareti so daljna zgodovina, težava, ki kod da nebi ostajala.
LE TISTEGA ŠE ENEGA NI IN GA NIKOLI NE SME BITI. EN JE KAJENJE.
Ampak počasi. Danes zdržite samo danes, mislite samo na danes, pomemben je samo danes.
TISTEGA ŠE ENEGA DANES NI. in mine samo od sebe.
Se splača, res se splača.
Kako daleč se zdi leto prenehanja. Če se ozrem nazaj je človek neka stalnica. Želi si iz svojih okopov, navad a nekako skozi čas gazi po enaki poti.
Kot ptica, povezana s kuglo in verigo lastnih spon v letu pripetem meter nad zemljo. In to je tisto neverjetno. Ko se staraš vidiš ponavljajoče napake, katere si mislil, da bodo odpravljene. In kugle ne pripne tujec, pripenjaš jo sam.
Hvaležnost je vrlina, ki nam jo vsem primanjkuje. Je skromnost, ponižnost za biti tu in sedaj. Za možnost ljubiti!
Takrat kugle ni, ker je le napuh, dokaz drugim. Danes je poseben dan zanj sem hvaležen. Hvaležen sem, da vas imam, da sem tu med vami. Vsak dan posebej.
HVALA
