Gruber is back
Evo grem na službeno potovanje, zato se bom pohvalil 2 dni prej.
4 MESECE
Kot vidim se da brez cigaret. Je pa prenehanje pri vsakem podobno in hkrati različno. Vsi sanjajo o še enem, eni imajo večjo krizo na začetku, sam jo imam sedaj šele po več mescih.
Vendar vem da bom zdržal, dnevi pa tečejo počasneje kot na začetku.
Lep pozdrav
4 MESECE
To pa je doba in prav ponosen sem nase.
Je tako, da se na tem forumu tudi podpiramo.V realnem življenju pa večinoma ni tako. In najboljša in v resnici tudi najboj pristna je pohvala, ki jo daš sam sebi. Logično je, da je empatija pri ljudeh še ni in še nekaj časa ne bo na visoki ravni.
Zato.
MA GRUBER TI SI TAKA FACA. 4 MESECE. ČE SI TO ZDRŽAL LAHKO V ŽIVLJENJU ŠE MARSIKAJ DOSEŽEŠ.
Ja pa še res je.
Vsem en prav lep pozdrav
Faca Gruber
Spoštovani Gruber,
Vsekakor je nujno, da se pohvalite sami. Pohvalim vas pa lahko tudi jaz, tako za vašo vztrajnost pri sebi, kot tudi za vzpodbujanje drugih na tem forumu. Za to drugo se vam tudi najlepše zahvaljujem.
Pa vse dobro in pogumno v naprej vam želim
Čas teče jutri bo pet mesecev. Seveda je še nejkje globoko v meni črv, ki si želi na staro pot. Ampak mislim, da se to bitko dobil.
Še enkrat hvala dr. Čakšu za moderiranje foruma. Pri tem ko sem se odločil nehati s kajenjem so mi izkušnje drugih prišle prav, prav tako dnevnik nehavanja, ki se ga pisal na tem forumu. Da pa je kar nekaj žolčnih izlivov bilo na račun moderatorja,je potrebno vzeti v zakup.
Tako dr. Čakš, če nas boste imeli kdaj poln kufer, ne pričakujte od nas pohval, že to, da nas je kar nekaj nehalo tudi zaradi pomoči foruma je velika čast, ki vas je doletela v življenju. Namreč na koncu če resiš le eno človeško življenje ali enemu človeku olajšaš peklenske muke je namen bivanja tu na zemlji dosežen. Seveda do limita svojih zmožnosti. In to določeni naši zdravniki ne razumejo, biti zdravnik ni samo poklic je poslanstvo, enako kot duhovnik, učitelj.. Stari ljudje so se tega bolj zavedali in so imeli do teh poklicev drugačen odnos.
In zakaj se ljudje sedaj tako obračajo k alternativi. Ker sedanja medicina ne zna odgovoriti na tegobe sodobnega človeka, hkrati pa zavrača drugačno včasih dokazljivo učinkovitost. Naj jih naštejem nekaj: homeopatija, bioreonanca – Bicom, kiropraktika, manualna medicina. Vse to so na zahodu ne na vshodu priznane metode. Pri nas pa ali zaradi lobijev, strahu zdravniške zbornice to vse minirajo. Hipokrizija pa se kaže, da taisti zdravniki zase in za svojce uporabljajo te storitve.
Malo sem zašel.
Povsem se strinjam z vami, da je za vsakega, ki mu tudi ta forum (in to ste vsi, ki opisujete svoje izkušnje, postavljate vprašanja in na marsikatero tudi odgovorite ter se bodrite) pomaga prenehati kaditi in mu na ta način ohranja zdravje in življenje, da se za vsakeka splača potruditi, pa četudi jih (vas) je samo nekaj. Vsako življenje šteje in je vrednota. Sam se pač trudim po svojih skromnih močeh in sem vesel vseh, ki jim uspe in tudi vseh, ki se trudijo.
Skoraj pet mescev in pol
ČAS TEČE. Kak teden imam občutek, da sem odvisnot premagal. Da sem bivši zdravljeni kadilec. Zanimivo še pred mescem dni je bila kriza.
Pri prenehanju je potrebna določena VZTRAJNOST IN POPOLNA VZDRŽNOST in ne samo Allen Car, hipnoza, terapevtski center v Ljubljani. Vse to res lahko pomaga, ampak potrebno je preživeti dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem. Ampak vseeno denimo tudi po 4 mesecih gre še vedno lahko za ”dan za dnem” a celo ”uro za uro”. Tega se je potrebbno zavedati.
Slej ko prej pa se telo in duh navadi, da tistega ŠE ENEGA NI IN NE BO VEČ. Vsaj večino časa :).
Zdaj je res MOČNO LAŽJE.
Vsem želim veliko vztrajnosti.
No, da še jaz pristavim svoj piskrček:-) Kaditi sem prenehala pred približno letom dni in pol. Nikoli, ampak res nikoli si nisem predstavljala, da bo kdaj minilo toliko časa. V tem času se je zgodilo toliko stvari…Med slednjimi tudi moje resnično zavedanje o lastnem zdravju-psihičnem in fizičnem. Prebudilo se je. Naučila sem se krmariti med tisočerimi občutki, brez prižgane cigarete. Zanimivo početje, ko vse v tebi besni, kot razburkano morje, pa raje zaviješ v čudovito naravo. Samo, da ne prižgem čika, si mislim. Škoda le, da nisem prenehala še prej.
Vsem, ki ste na poti NEKAJENJA, želim cel kup aktivnosti, pa nebo toliko razmišljanja 🙂
Lep pozdrav, ter veliko uspeha še naprej.
POL LETA
Nedvomno uspeh. Življenje se ne vrti več samo okoli cigaret, prenehanja, iskanja časa za izhod na nikotinsko dozo.
Nekega blaznega razodetja pa ni, kot piše Allen Carr. Je samo vztrajanje, zadovoljstvo ob uspehu, kjub preizkušnjam, ki jih prinaša življenje.
NIČ LAŽJE NI ČE ENEGA PIŽGEMO, NEGLEDE NA TO KAKO LEPO ALI POBUŠKANO NAM JE. TO JE VSE.
In tako kot je napisala petrusha, namesto na cigaret je potrebno v naravo, tek. Sprejeti moramo, da je včasih življenje pač jeba in da ni vedno z rožicami poslano.
Gruber čestitke!!!! Jaz bom imela čez natanko 6 dni ŽE 8 mesecev :))) ponosna, da sem zmogla in z višjimi standardi! Prej je bilo zame vse ok – saj sem se zavedala, da sem odvisnik (za njih je vse dobro le da imajo svoj šut) Zdaj izbiram, odločam, prebiram, sem kritična in ne dovolim, da kdo prestopa meje na moj račun :)) Tako, da uživaj v zadovoljstvu, da si zmagal, da si postal nekaj boljšega, popolnejšega :)))) in predvsem zdravega.
Srečno in še enkrat ČESTITKE!!!!!
Kaj je tisto kar loči zmagovalca od poraženca. Po mojem samo odnost do realnega sveta. Sprejeti tisto kar ne moremo spremeniti, potruditi pa se, neglede na stopnjo truda, za to kar lahko spremenimo, da pridemo iz točke A na točko B. Točka B je lahko vmesna postaja, delni cilj, ker končni cilj je edino pot v večnost.
Naglavni greh vsega je LENOBA. Lenoba do odnosov znotraj družine, dela, športa, ustvarjalnosti. Deloholik je lahko največja lenoba na svetu. Ker se mu ni potrebno soočiti s praznino v svojem življenju.
In kaj je realno. To, da je se je potrebno truditi, da se moramo vsi vsak dan čemur odreči in v kaj ali koga vložiti energijo. Ta oseba smo lahko MI SAMI. Realno je, da večini ni z rožicami poslano in predvsem da nam je DANO ŽIVETI. Življenje nam je podarjeno! In vsake toliko lahko začutimo enost z NJIM. Ampak to pa ni podarjeno, za to je potrebno tako ali drugačno delo. In v tem smislu razumem Tomaža Humarja.
Lenoba pomehkuži ljudi, da se smilijo sami sebi. In zato toliko stoka tudi na tem forumu. Če se želimo izviti iz primeža lenobe je potreben proces.
Začne se lahko preprosto s tem da damo na noge preklete tekaške copate in gremo, čeprav vsa lenobna in gnila bit znotraj nas jamra in stoka kako krivičen je svet če moramo premikati svoje zaležane in povečini zamaščene noge.
TUDI V TEM SMISLU TI PIŠUKA ČESTITAM ZA TVOJIH OSEM MESECEV.
SEDEM DNI DO SEDMIH MESECEV BREZ CIGARETNE SMRTI
Malo dramatičnosti, vendar je resnična.
Problemov kar se kajenja tiče ni več, sem čez.
Muk pa je bilo pred dobrima dvema letoma, ko sem se prvič oglasil na tem forumu in nehal kaditi kar nekaj, oziroma ogromno. Letos je bilo lažje, možno tudi zaradi izkušenj od prej ali pa večje notranje gotovosti.
VSEM KI NEHUJETE, POSKUŠATE NEHATI ALI STE NEHALI. VZTRAJAJTE SE SPLAČA.
NA TEM FORUMU JE IZPOVEDI VERIŽNIH, ZASMRDENIH, SAMOODPISANIH KADILCEV KI SO PRENEHALI OGROMNO.
ŠE ENKRAT DA SE
Čas resnično celi vse rane, tako kot tudi zmanjšuje stopnjo zasvojenosti, tu mislim predvsem zasovojenost v glavi. Ko se nam zdi, da brez ene male palčke ne moremo živeti.
Vendar se je potrebno nekaj zavedati. Dolgoletno kajenje spremeni strukturo možgan fizično. Zato se ne moremo kontrolirati in po neki abstinenci prižgati samo enega. Možgani so tako spremenjeni, da odvisnot hitro žaživi v enaki ali še hujši meri. NA TO NE MOREMO VPLIVATI. Možgani so spremenjeni.
Se moja izkusnja….
Leta 2006 sem po 12 letih prenehal kaditi, muke, trpljenje in po parih mesecih in sem se pocutil fantasticno fenomenalno noroo, ker mi je ratalo…….
Leta 2009 (po 3,5 leta) pa sem si rekel da eden ne more skodit……
No danes sem ze 7 dan brez cigarete in “jovo na novo”, teh prvih par mesecev spet borba….da vidimo ce spet rata….
Jaja ko si enkrat kadilec si vedno kadilec…le kadis ne….
lp
Dej Glegi zdrž.
Zdaj skoraj po letnu dni ne morem verjet, da sem leta nazaj zopet padel v kadilski objem. Če ne ni pisl dnevnika, bi sam sebi lagal kako enostavno je bilo nehati. Ni, ENOSTAVNO JE SEDAJ PO ENEM LETU. Definitivno imamo glede na nekadilce spremenjeno možgansko strujturo. V to ne dvomim! Gre, da tistega enega ni več.
Me kdaj prešine misel in želja, samo ej ni več. In potem se ta strašna želja kar razbline v nič.
Čas Glegi, čas.
Kako kaj ostali Doluos, Pišuka, Končno Nekadilka, Najina Ljubezen, Pupa200, Pika…..
Lep pozdrav
Hej Gruber!
Lepo te je spet brati. Pogumnega, odločnega, mirnega, spremenjenega :)))
Zdi se mi, da bom vedno ostala odvisnica – to je najhuje. Bojim se, da ta občutek in strah pred cigareti ne bo nikoli izginil. Namreč, zakaj se vračam na ta forum? Zakaj se pravzaprav tisti, ki še leta ne kadijo kdaj pa kdaj znajdejo tukaj? Smo kot anonimni kadilci na abstinenci… :)) čeprav jaz zase vem, da v življenju tega “smrdljivega hudiča” ne prižgem več. In zaradi dobljene borbe z višjimi standrdi. Vsaj to! :))
Bravo vsem, ki ste zmagali!
Pozdravljeni,
še teden dni pa bo Gruber praznoval obletnico. Iskrene čestitke, le tako naprej.
Ponosna sem nase, ker je aprila minilo 2 leti od moje zadnje cigarete. Ko sem se naučila reči NE cigareti, sem videla, da lahko rečem NE tudi drugim. In da nisem na svetu samo zato, da je drugim lepo. Na voljo sem samo še tistim, ki me nujno potrebujejo in ne odnašam več “r..i” vsem po vrsti.
Veliko hodim, vzljubila sem PST (Pot spominov in tovarištva), tudi danes sem naredila 2-urni sprehod po Golovcu z močeradi. Teh je bilo več kot ostalih sprehajalcev. Če je lepo vreme, grem rajši višje v gore (obožujem manj hojene poti oz. brezpotja, manj pa kače, ki jih kar pogosto srečujem).
Prej sem se vedno prilagajala drugim, sedaj pa si vzamem čas samo zase in za stvari, ki so mi všeč (koncerti, kino).
Postala sem veliko bolj samozavestna. Počasi izgubljam tudi kg (še +3). Tudi če ostanejo, se ne sekiram več. Važno, da se počutim v redu v svoji koži. Trenutki z željo pa cigareti so vse redkejši, predvsem je moč, upreti se, vsak dan večja.
Pozdravljam vse obiskovalce foruma in jim želim veliko lepih trenutkov brez cigaret. Če jim je težko naj le pridejo na forum, morda jim bo potem lažje z nasveti dr. Čakša ali s pomočjo drugim sotrpinov.
Doulos
(pogrešam Petrušo)
Živjo Doulos in seveda ostali…
Dve leti je že pri tebi Doulos minilo? Ja sej mislim, da pri meni tudi. Lepo si napisala tisti del, da si ugotovila, da lahko rečeš NE tudi drugim. Tudi meni se zdi, da prenehanje kadilske razvade potegne za seboj marsikaj. Spremembo nekaterih vzorcev, predvsem pa zrahljanje vezi s kadilci, kajpavem. Mi ni do filozofiranja na dolgo in široko. Ne kadim, niti nočem. Po tolikem času lahko rečem, da je končno crklna tista želja uf zele pa bi enega. Nisem si mislila, da bom prišla do te točke, mislila sem, da bo tista želja prisotna VEDNO. Nimam pojma kako, ampak očitno je, da je potreben čas.
Lp
Živjo,
po naključju sem prišla na tale forum in z veseljem ti povem Grubar, da sem še vedno nekadilka. Minilo pa je 16 mesecev :)))))
Točno to kar si rekel – od kadilca do nekadilca je meja le LENOBA in večni IZGOVORI.
Prav pomilujem kadilce, ker se ne zavedajo kaj si delajo … pa da mi ne bo kdo zameril – sem bila jaz popolnoma ista!
Srečno in vzdržno vsem še naprej!