Moja hčerka je sedaj v tretjem razredu. Učiteljica v prvem in drugem razredu jo je zelo hvalila, hčerka je namreč zelo razgledana, veliko bere (okrog 30. knjig med počitnicami), tudi pri matematiki se je zelo izkazala. Je pa že v prvem in drugem razredu imela probleme s pisanjem, učiteljica je bila mnenja, da ima manjše težave z grafomotoriko. Test za disleksijo je bil negativen. Sedaj v tretjem razredu (ko pišejo več in učiteljica zgleda hitreje narekuje) sem težave s pisanjem opazila tudi sama. Njena pisava je netekoča, različno velika, drža roke je zakrčena. Veliko je napak pri pisanju črk (ne slovničnih). Med počitnicami kljub moji pobudi pisati ni hotela. Sedaj doma več vadiva, vendar se upira, sama pa se počutim nemočna, ker ne vem, ali ji z vajo sploh lahko kako pomagam. Zdi se mi, da bi morala doseči večjo sproščenost roke. Ali ima kdo od učiteljev kakšen nasvet, morda ve za kakšnega strokovnjaka, ki se s temi težavami ukvarja? Ali naj o svojih opažanjih opozorim novo učiteljico? Najlepša hvala.

Maca,

glede na opisano sklepam, da ima vaša hči težave na področju grafomotorike. Mogoče nespretnost opažate tudi pri drugih fino motoričnih aktivnost – npr. natikanje kroglic na vrvico, risanju, trganju papirja ali rezanju s škarjami itd. Pogosto so težave pri grafomotoriki tudi v tesni povezavi s splošno motorično nespretnostjo.

Vsekakor hčerkine težave omenite učiteljici (čeprav sem prepričana, da je učiteljica te težave že opazila), povežite pa se tudi s šolsko svetovalno službo. Z večanjem zahtevnosti v višjih razredih (več prepisovanja, več pisnih nalog, več narekovanja snovi) bo težav vedno več in tako vaša hči ne bo mogla (saj pri pisnih izdelkih) pokazati, vsega kar zna. Tako bo npr. zelo uspešna pri ustnem spraševanju, pri pisnem pa zaradi težav (in ne neznanja!) ne bo mogoče uspela dokončati pisne naloge.

Če pravite, da disleksičnih težav (težav pri branju) ni, pa so mogoče prisotne disgrafične težave (težave pri pisanju). Prav tako je potrebno ugotoviti, zakaj zamenjuje posamezne črke, kako zna prebrati svojo pisavo itd.
Za disgrafijo je značilno: počasno, okorno pisanje; pogosto nepravilna drža pisala (otrok lahko tudi toži o bolečinah v roki ali sklepu), neenakomerna pisava, z daljšanjem pisanja je napak več (otrok je pogosto po daljšem pisanju utrujen), pogosto zamenja črke itd. Res je, da je disgrafija pogosto povezana tudi z motnjami branja, vendar pa se lahko pojavlja tudi izolirano.

Da boste hčerki lahko (in znali) pomagati, bo potrebno natančno testiranje, ki bo pokazalo, kje se skriva vzrok težav. Lahko pomoč poiščete v okviru šole ali pa poiščete pomoč specialnega pedagoga, logopeda zunaj šole (v okviru zdravstvenega doma ali svetovalnih centrov).
V kolikor bo testiranje pokazalo, pokazalo da ima vaša hči grafomotorične težave ali disgrafijo, bo vsekakor smiselno razmišljati o podaljšanju časa pri pisnih šolskih nalogah, fotokopiranju učne snovi in več ustnem spraševanja. Mogoče pa bo za te prilagoditve potrebna odločba o usmerjanju.

Poleg vaj pisanja, »vadite« tudi ostale fino motorične aktivnosti (npr. gnetenje plastelina, trganje papirja, nizanje korald (testenin) na vrvico, rezanje, trganje in zgibanje papirja itd).

Sicer pa naj bodo vaje pisanja kratke in čim bolj povezne z življenjem. Tako boste otroku omogočili, da pride do spoznanja, da je pisanje uporabna stvar (npr. zapis seznama za nakup v trgovini; ulice, kjer se nahaja določene trgovina; telefonske številke in naslova; pisanje pisma ali razglednice; seznama aktivnosti za prosti čas itd).
Res je tudi, da se domačim pisnim nalogam ne bosta mogli izogniti – delajte več odmorov in pohvalite jo za vsak trud.

Če vas zanima še kaj, vprašajte.
Lep pozdrav, Petra

Pošlji oblikovano (11-09-04 13:33)