govor pri 2,5 letih
Naš fantek pri dopolnjenih 2,5 letih govori večinoma samo v zlogih. Reče samo mama, dedi, baba, ne in ja. Nekaj besed oblikuje po svoje – avto je npr. avtn, čaj je daj, mleko je ne, jajce je dajc ipd., pri skoraj vseh ostalih besedah skratka pove le 1. ali 2. zlog. Drugače razume vse. Njegova pediatrinja, pri kateri sva bila pred kratkim (virusi so razsajali), je rekla, da ni vzroka za zaskrbljenost do 3 let, takrat pa bi dala napotnico za logopeda. Kakšno je vaše mnenje oz. kako naj sami pomagamo?
Ogromno beremo pravljice, ga sprašujemo (npr. kaj je delal čez dan), vzpodbujamo. Pozna že vse črke (imamo magnetne črke, ki jih polaga na sličice). Riše izredno lepo.
Zdi se mi, kot da mu je nerodno. Če pohvalimo kakšen napredek – če bolje izgovori kakšno besedo – je noče več izgovoriti – odločno reče ne.
Kaj svetujete?
Branka,
Vse otrokove besede niso enake odraslim, tako lahko otrok pove samo zadnji ali prvi zlog, izpusti ali zamenja kakšen soglasnik.
Govor med otroka 2. in 3. leti postaja bolj tekoč, čeprav še vseh besed ne izgovarja pravilno in kakšne tudi oblikuje po svoje. Govorna motorika v tem obdobju še ni tako razvita, da bi omogočala izgovorjavo težji besed, težkih soglasniških sklopov. Treba pa je poudariti, da je razvoj govora in jezika individualen in med otroki obstajajo razlike.
Če bodo omenjene težave pri vašem sinku, takšne da boste potrebovali pomoč logopeda, je težko oceniti (ker otroka nimam pred seboj) in bi potrebovala več informacij. Razvoj govora in jezika je odvisen od mnogih dejavnikov: težav v nosečnosti ali porodu, dosedanjem motoričnem in govorno-jezikovnem razvoju, slušnih sposobnosti, od otrokovega karakterja in načina, kako komuniciramo z njim.
Vsekakor pa spremljajte otrokov govor – ne samo kakovostno, temveč tudi količinsko. Torej ne štejte samo besed, ki jih izgovarja pravilno, ampak tudi spremljajte njegov besednjak (pa če besedo narobe izgovori). Kako vaš sin izraža svoje potrebe, želje? Verbalno? Uporablja geste? Kombinira geste in besedo? Že (če tudi po svoje) kombinira 2 ali več besed hkrati? Se ob igri oglaša in »komentira« svoje igranje?
Spremljajte njegov govor nekaj časa – npr. 3 mesece – če v tem času ne bo sprememb, obisk pri logopedu ne bo odveč.
Poleg branja, mu nudite tudi primeren govorni vzorec. Pripovedujete mu, kaj delate (ko vas opazuje), skupaj pojte pesmice (plešite). V svojem govoru se izogibajte pomanjševalnic. Otroku nudite čim več možnosti (priložnosti) da se verbalno oglaša. Spodbujajte njegovo govorno izražanje – da se bo naučil, da sta komunikacija in govor naravna stvar, s katerima ljudje izražamo mnenja, želje in zadovoljujemo svoje potrebe. Ne hvalite besed, ki jih pravilno izgovori – temveč hvalite njegovo govorno izražanje na splošno. Otrok mora imeti občutek, da ga razumete tudi, če njegove besede niso pravilne. S tem otrok razvija občutek, da z govorom lahko vpliva na vas (in okolico), izraža svoje želje in mnenja.
Ne popravljajte njegovih besed na način, da mu rečete: »Ne, ne reče se »lada«, reče se »čokolada«. Ponovi.« Če otrok reče »lado«, pravilno besedo ponovite: » Čokolada« ali » Čokolado bi rad?« brez komentarja.
Lep pozdrav, Petra
Če imate še kakšno vprašanje, se oglasite.
Pošlji oblikovano (23-02-04 08:55)
Pozdravljeni!
Imam podoben primer; hčerka je stara 23 mesecev in besedni zaklad je zelo skop: nono, nona, tata, mama, luna je nuna, zna povedat kako delata muca in kuža – to je pa skoraj vse (razen vpitja, ki je tudi zelo pogost pojav). Tudi zdravnico sem že spraševala, pa je tudi rekla, da imajo čas tja do 4 let. Hodi v vrtec. V prvem letu je bila dosti bolna, tako, da sva bile že skoraj inventar v zdravstvenem domu. Socialna pedagoginja me je opozorila (ko je bila na opazovanju v vrtcu v njeni skupini), da se med tekom oz. hitro hojo zelo drži naprej, skoraj tako, kot da bi padala. Seveda sem to tudi jaz opažala, pa nisem temu posvetila nobene večje pozornosti. Ali je res to lahko povezano tudi z zapoznelim govorom? Drugače pa je normalno razvita punca, ki ji navihanosti ne manjka. Sliši tudi zelo dobro, razume tudi vse. Je pa tudi zelo trmasta in skuša vse doseči z vpitjem in trmarjenjem. Zdravnica je predlagala, da bi jo poslala k psihologinji, če je mogoče to psihičnega izvora, ne pa k logopedu, ker nima okvar govora. Kaj mi predlagate, ker me že malo skrbi?
Tedi,
Kot sem že napisala – na razvoj govora in jezika vplivajo različni dejavniki: težave v nosečnosti ali ob porodu, dosedanji motorični in govorno-jezikovnem razvoj (kdaj se je začela oglašati, kdaj so se pojavile prve besede, kdaj je samostojno hodila itd.), slušnih sposobnosti, od otrokovega karakterja in načina, kako komuniciramo z njim. Obstajajo norme, kaj naj bi otrok v določeni starosti že znal, vendar pa so norme postavljene v časovnem intervalu, saj je razvoj individualen.
Težave, ki jih je opazila socialna pedagoginja so lahko povezane z razvojem govora in jezika (ali ste v zvezi s tem poiskali kakšen nasvet npr. fizioterapevta?) ali pa tudi ne.
Če v razvoju deklice ni bilo obremenilnih dejavnikov, se mogoče »ključ« skriva v otrokovem karakterju in načinu, kako komuniciramo z njim. Več boste morali deklico spodbujati, da se izraža z govorom -–naj se nauči, da stvari lahko dosežejo z besedo in ne z nerganjem. Lahko, da je ocena pediatrinje, da gre bolj psihološke vzroke, pravilna.
Če je vaša deklica trmasta in večino strani doseže z nerganjem in vpitjem (najbrž je tako, da s prstom pokaže na stvar, ki jo želi in če tega takoj ne dobi, je jok in stok), boste morali malce več pozornosti posvetiti načinu, kako komunicirate z njo in od nje zahtevati več govora, namesto nerganja in joka. Npr. deklica želi nekaj, kar je na mizi in to pokaže s prstom, vi jo spodbudite, da predmet imenuje (»kaj bi rada, povej!), predmet ji daste, če tudi beseda ne bo popolna, jo bo samo del (zlog) – torej, ko bo svojo željo, na kakršenkoli način govorno izrazila. Lahko ji pomagate, da predmet sami poimenujete ali ji postavite alternativo. Npr, bi rada … ali ….
Sami boste morali presoditi, v katerih situacijah se splača vztrajati in kakšen odgovor (deklica lahko na predmet samo ponovno pokaže s prstom, brez nerganja) si želite Pomaga pa tudi »tehnika klicanja predmetov«. Npr. kličeta atija (ki ga ni v prostoru), igrače (ki so se nekam skrile) in podobno.
Na skočite na vsak njen gib, nerganje, ne ugodite vsaki njeni želji, še predno pove, kaj si želi (čeprav željo zaznate iz njenih reakcij). Čim več se z deklico pogovarjate, pojte, berite, pripoveduje, kaj se dogaja okoli vas ali kaj delate.
Deklici morate nuditi čim več vzpodbud za govorno izražanje. To bo od vas zahtevalo več inciativnosti in, na začetku, utegne vse biti zelo naporno. Prepričana sem, da boste do določenem času, nad dekličinimi govorno – jezikovnim razvojem, presenečeni. V kolikor pa drugačen način komunikacije z otrokom ne bo uspešen in v kolikor so v razvoju prisotni obremenilni dejavniki, pa obisk pri logopedu ne bo odveč.
Če vas zanima še kaj, vprašajte.
Lep pozdrav, Petra
Pošlji oblikovano (24-02-04 10:31)
Pozabila sem dodati, da ima “zloveščo” dudo (za spanje).
Starejša hči je začela tudi malo kasneje govoriti – pri pribl. letu in pol. Težav v nosečnosti in porodu pri nobeni hčeri ni bilo. Je pa bila mlajša že iz porodnišnice venomer nekaj bolna – od prehladov, viroz do bronhitisa in pri 11 mesecih so ji odkrili refluks na obeh ledvicah.
Nasvetov pri zdravnikih glede hoje še nisem iskala, ker sem zvedela šele pred kratkim. Tudi njena osebna zdravnica je že od decembra na bolniški, ostale pa mi nekako niso vredu (k eni bom pa vseeno morala).
Shodila je pri 12 – 13 mesecih. Za govor pa se tudi veliko trudimo – se pogovarjamo, ponavljamo besede, kličemo predmete (se kar obnese), vendar se mi zdi, da kar malo počasi napreduje oz. stagnira pri neki besedi.
Kakor sem pa že prej povedala, je pa zelo živahna (včasih se mi zdi da je kar preveč) pa tudi malo uporniška in trmasta. Čisto nasprotje svoje starejše sestrice. Dostikrat se hecamo, da je kot tornado, ki podere vse pred in za sabo, seveda v trenutku.
Tedi,
Vaša oznaka za dudo se mi zdi zelo posrečena. Iz oznake sem lahko, med drugim, razbrala, da sami veste, da duda v tem starostnem obdobju ni več potrebna in da poznate morebitne negativne vplive sesanja dude na rast zob, čeljust in posredno tudi na govor (izgovor posameznih glasov).
Če tudi vaša punčka v govoru počasi napreduje (razvoj je individualen, prav tako stil in hitrost napredovanja individualna) in mogoče se vam zdi, da vse sloni le na nekaj besedah (ali »stoji na mestu«) je pomembno, da napreduje in da njen govor skrbno spremljate. Mogoče ste tudi to imeli v mislih, ko ste uporabili izraz »stagnacija«. Sicer s tem izrazom označujemo otrokovo nazadovanje (npr. v govornem razvoju vračanje na poprejšnje govorno – jezikovne faze), kar je lahko znak, da potrebujete pomoč logopeda takoj.
Lep pozdrav, Petra
Vem, da duda ni več potrebna, vendar sem preutrujena (predvsem psihično, pa tudi fizično), da bi jo lahko začela odvajati. Ima pa jo tako samo za spanje. Redkokatero noč je namreč prespala in seveda posledično tudi jaz (zadnje 2 leti sploh). Mogoče me je malo preveč strah odvajanja in posledic (še večje zbujanje ponoči). No, pa sem se spomnila, da zna reči tudi duda. Očitno pa sem se narobe izrazila z izrazom stagnacija – mislila sem namreč, da obtiči na mestu. Nazaduje pa ne. Zelo zelo počasi napreduje.
Tedi,
Odvajanje dude zna biti sila naporna reč. Nekaterim otrokom pomaga razumna razlaga (npr. dudo potrebuje nekdo izmed mlajših sorodnikov), drugi potrebujejo »nadomestek« – drugo ninico, tretji pa spet nekaj drugega. Vsekakor poskrbite, da otrok ne zaspi z dudo oz. ko zaspi, dudo nežno izvlečete iz ust.
Glede na vse napisano – pozorno spremljajte hčerkin govor. Če se vam bo zdelo, da npr. v času 3 mesecev ni nobenih sprememb, pojdita k logopedu.
Lep pozdrav, Petra
Pošlji oblikovano (24-02-04 16:25)