govor otroka
Nik,
Govor se razvija pod vplivom različnih dejavnikov. Na splošno razvoj govora in jezika poteka po dveh strategijah – obe sta pravilni in ustrezni – več o tem na
V vašem primeru je npr. pomembno, kako je potekala nosečnost, porod in kako se otrok sicer razvija in kakšno je njegovo razumevanje ter sluh. Bi vedela te podatke, bi vam znala boljše svetovati.
Osnovna navodila za razvoj govora in jezika
Da bo otrok obvladal in razvijal jezikovne spretnosti, ne potrebuje posebnih metod, načinov ali pripomočkov. Glavno sredstvo, ki ga pri razvoju govora potrebuje, smo mi – starši. Starši smo otrokov prvi jezikovni vzor. Naše aktivno sodelovanje razvija in bogati otrokove jezikovne sposobnosti.
1. Z otrokom se (od rojstva naprej!) čim več pogovarjajmo.
Pripovedujmo mu, kaj delamo (mi sami, otrok ali kaj počnemo skupaj) ali kako smo preživeli dan. Opisujmo aktivnosti, vsakdanja opravila, posnemajmo živali (zvoke) – govorimo torej o vsem, kar otrok tudi sam dela in vidi.
Pogovor (besede, stavke) prilagodimo otrokovim interesom in njegovi starosti. Govora se otrok nauči s poslušanjem, zato bodimo pozorni na lastni govor. Govorimo razločno in preprosto, izogibajmo se pomanjševalnicam in uporabljajmo vsakdanje besede. Spodbujajmo otroka k izražanju in razširimo njegovo komunikacijo.
2. Nesmiselno je od otroka zahtevati, da besede ponavlja za vami ali da vas posnema.
Samo ponavljanje otroka ne nauči, zakaj in kako mora izgovoriti določen glas, besedo ali stavek. Pomembno je, da otrok sliši, kako se beseda izgovori pravilno. Čimvečkrat jo bo slišal (pravilno), tem hitreje si jo bo vtisnil v spomin. Ko bo besedo slišal v različnih kombinacijah ali besednih zvezah, bo spoznaval njen pomen in njeno povezavo s predmeti. Ne pozabimo: jezikovne spretnosti se ne uči, temveč se jo razvija!
3. Bodimo aktiven sogovornik, ki budno spremlja otrokovo komunikacijo in se odziva nanjo.
Pokažimo otroku (z nasmehom, dotikom, besedami, vprašanji itd.), da smo opazili njegovo komunikacijo. Odgovorimo na njegove govorne poskuse – dajmo mu vedeti, da smo ga slišali in (razumeli). Pustimo otroku čas, da »po svoje« odgovori na naš govor.
4. Ker se otrokova govornomotorična sposobnost razvija počasi, bodimo tolerantni do
njegovih morebitnih govornih napak.
Če otrok pove kaj narobe, besedo le še enkrat pravilno ponovimo, brez zahteve, da jo ponovi. Tako damo otroku vedeti, da je za nas pomembna vsebina (torej to, kar govori), in ne način.
5. Otroku čim več berimo.
Z branjem se otrok uči marsikaj, npr. določenih povedi, ki jih ne sliši v vsakdanjem pogovoru, vrstnega reda besed, časovnega zaporedja itd.
6. V otrokovo življenje vključimo tudi glasbo.
Izberimo glasbo, ki ustreza tako nam kot otroku. Ob različnih ritmih plešemo, korakamo, dirigiramo, ploskamo itd. Lahko se tudi preizkusimo v igranju inštrumentov, mnoge lahko na preprost način izdelamo tudi sami.
7. Nekaj namigov za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja za posamezno starost
Od rojstva do 12. Meseca:
– Izkoristimo aktivnosti, ki se vsakodnevno ponavljajo (npr. kopanje, menjava plenic, dojenje itd.). Ponavljanje besed, stavkov in razgovori ob vsakdanjih aktivnostih otroku omogočajo, da prepozna besede, ki se nanašajo na določene predmete in dejavnosti, pomagajo pa mu tudi pri osvajanju rutine.
– Reagiramo na vse odzive (tudi negovorne – npr. gibi, nasmeh) otroka: z nasmehom ali besedami. Lahko npr. nadaljujemo otrokovo komunikacijo in njegovemu govornemu poskusu dodamo nekaj svojega ter mu razširimo pomen (npr. »aaaah«, »ahhhh – kako je to lepo«) ali pa ga razširimo v smislu dodajanja in ponavljanja (npr. »aaah« – »aaahaaaah«). S tem pokažemo, da nas zanima tako otrokovo govorjenje kot tudi on sam.
– Dojenčki zelo radi opazujejo naš obraz in grimase, zato ne bo nič narobe, če malce pretiravate v pačenju ali kakšen prizor tudi zaigrate.
Čim manjši je otrok, tem bolj je pomembno, da ga gledamo v oči, ko se z njim pogovarjamo. Optimalna oddaljenost je 20 cm. Tako bo otrok najlaže opazoval naše grimase, oči, nos in usta, pa tudi sence, ki jih na našem obrazu ustvarja svetloba.
Od 1. do 3. Leta:
-Spodbujamo otrokovo govorno izražanje. Pustimo mu, da svoje misli izrazi na svoj način. Ne skočimo takoj, še preden nam pove svoje želje.
– Če otroku še nismo začeli brati pravljic (pesmi), je prav, da to storimo zdaj. Začnimo s krajšimi slikanicami (npr. Piki).
– Bogatimo otrokove besede, tako da jim dodajamo različne informacije, npr. občutke, barve, lastnosti itd. (npr. »Avto.« – »Avto. Velik avto.«), ali vprašanja. Pri tem lahko lastnosti tudi ponazorimo (z gibi).
Od. 4. Do 5. leta:
– Branje pesmic (če jih niste vključili že prej).
– Usmerjanje pozornosti na črke v besedilu (5 let ali prej, če otrok kaže zanimanje za črke): branemu besedilu sledimo s svojim prstom.
– Vaje za razgibavanje govoril (pačenje pred ogledalom, lizanje sladoleda, pihanje mehurčkov itd.).
8. Če mislimo, da ima naš otrok težave (ali smo negotovi), poiščimo strokovno pomoč.
Nekaj govorno- jezikovnih značinosti za obdobje od 1. do 2. Leta:
– Narašča število novih besed.
– Povezuje besede.
– Na začetku besede začne uporabljati različne soglasnike
– Na zahtevo pokaže nekaj delov telesa
– Razume preprosta navodila (npr. »Prinesi žogo!«) in vprašanja (»Kje je žoga?«)
– Posluša pravljice, pesmice in rime.
– Pokaže (znan) predmet, ki ga poimenujemo.
– Posnema govor in miniko odraslih.
Če mi boste odgovorili na vprašanja (na začetku), vam bo poskušala še bolj natančno odgovoriti.Če vas zanima še kaj, le vprašajte.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (24-02-06 20:24)