Pozdravljeni dr. Cerar!

Naš nedonošenček ni več majhen, star je 22. mesecev, korigirano 20,5. meseca. Rojen prezgodaj je bil zaradi preeklampsije, ob rojstvu mere skladne z GS, nobenih posebnih težav, dihal je sam, je pa imel par dni dodanega malo kisika, da se ni preveč matral. Razvoj je potekal super, ni imel krčev, bil je nekoliko hipoton, zato sva obiskovala nfth, je pa shodil kar hitro, ko je bil kor. star 12 mesecev.

Fantek je zelo živahen, vse ga zanima, je bister, razume vse, kar mu rečeš, zelo hitro si stvari zapomni, sledi navodilom, zelo rad sodeluje pri hišnih opravilih, ampak…nič še ne govori. 🙁 Vse poimenuje z ata in to je vse. Zadnje čase mu rečem, da naj reče “mama” in potem to res tudi reče, ampak največkrat na mojo pobudo, sam od sebe zelo redko. On brblja svojo “kitajščino”. Potem pa poslušam druge mamice, ki jim otroci že pri 13., 14. mesecih govorijo veliko besed, pri 20. mesecih pa že skoraj tvorijo stavke in me seveda skrbi. Sicer pediatrinja pri pregledu pri 18. mesecih ni zagnala nobene panike, rekla je, da že bo. Prav tako vem za primere, ko so otroci spregovorili precej po 2. letu ali celo šele blizu 3. leta. Po drugi strani pa sva bila čisto slučajno v stiku z dr. Zavrl (sestra je k njej vodila hčerko) in ko sem jo povprašala glede govora – takrat je bil sin star korigirano 15. mesecev, rekla je, da morava nujno k logopedu. Takrat sem misel na to malo porinila na stran, saj je bil star komaj malo več kot 1 leto, zdaj pa me že počasi skrbi. Kakšne so pa vaše izkušnje glede govora? Verjamem, da lahko nedonošenčki malo zaostajajo, ampak po moje to pri sinu naj ne bi igralo tako velike vloge, glede na to, da ob rojstvu ni imel skoraj nobenih težav in da se je razvijal “po predpisih” ali pač?

Hvala že vnaprej za vaše mnenje oz kakšen nasvet.

Lep pozdrav!

Anita

Spoštovana,

zelo verjetno je, da bo vaš fantič prej ali slej “spregovoril” in hitro nadomestil zamujeno. Vendar tudi drži, da bi v njegovi (korigirani) starosti pričakovali, da bo poznal in uporabljal kar nekaj dvozložnic in nekatere že povezal v stavek.

Zato se strinjam z dr. Zavrlovo, da je bolj varno aktivno iskati, ali gre le za nedolžno zamujanje ali pa je razlog tak, da fantič potrebuje dodatno spodbudo in pomoč. Prva pot je seveda vaš pediater, ki bo preveril prehodnost sluhovoda in videz bobniča, na grobo bo ocenil sluh – in ga morda napotil k specialistu avdiologu. Tudi logoped je pravi naslov za oceno, ali so težave pri izražanju.

A vse delajte “brez panike” in v pričakovanju, da bo sinček kmalu “malo čvekalo”!

Pozdrav,

Spoštovana dr. Cerar,

hvala za vaš odgovor.

V to, da sin dobro sliši, sploh ne dvomim – saj veste, kakšni so otroci, slišijo ravno tisto, kar naj ne bi. In prav zato dobro vem, da zelo dobro sliši. Ko npr. pomivalni stroj s kratkim piskom naznani, da je svoje opravil, ga sin od daleč sliši in pride preverit. 🙂

In ja, če sodim po tem, kako zdaj žlobudra, bo res pravo “malo čvekalo”. 🙂

Res se bom obrnila na logopeda, morda pa prej še poklicala napo pediatrinjo.

Lp,

Anita