Sin bo kmalu star 6 let, ima težjo duševno motnjo in lažjo naglušnost. Dobil je tudi slušne aparatke ,katerih pa ne mara nosit, ko mu jih dam čisto ponori in jih takoj vleče dol . Imaam občutek, da čisto v redu sliši brez njih, vedar pa govora ni , vse kar reče je mama, aja in pa neartikulirano oglašanje. Ne vem več kaj naj še storim tudi logopedinja nama ne ve nič svetovati . Ali obstaja še kak način za aktiviranje govornega centra, ali mi lahko svetujete kaj naj še storim?

Marija,

točno določenega načina, ki bi aktiviral samo govorni možganski center ni.

Res je, da v možganih obstaja center za govor, vendar ker je govor skupek različnih spretnosti (npr. motorika, pozornost, vid, sluh itd) pri razvoju govora in jezika sodelujejo tudi ostali predali možgan. Z »govornimi« vajami in tehnikami krepimo živčne povezave med različnimi možganskimi predali (torej ne razvijamo samo govornega možganskega področja) in tako razvijamo tiste sposobnosti, ki jih pri uporabi govora in jezika, potrebujemo.

Ljudje komuniciramo na različne načine: preko gest, gibov, govora, telesne drže, melodije, pisanja, znakov … Res je, da je veliko teh elementov (npr, melodija, ritem) vključeno v govor. Po drugi strani pa smo poleg besed, pri sogovorniku (pogosto podzavestno) pozorni tudi na gibe, telesno držo, mimiko itd.
Govor je le del (vrsta) komunikacije, komuniciramo pa lahko na različne načine.

Moje stališče je takšno:
Smiselno, če se govor in jezik (zaradi takšnih in drugačnih vzrokov) pri otroku ne razvijata v smeri kot si želimo in njegov govorno- jezikovni razvoj močno zaostaja, razvijati in spodbujati tudi negovorno komunikacijo. Z vključevanjem naravnih (ali naučenih) gest, gibov, simbolov omogočimo otroku izražanje samega sebe, svojih želja ali mnenj. S tem mu omogočimo, da komunicira z okoljem.

Pri mojem delu mi je v ospredju prav ta vidik: da se otrok lahko sporazumeva z okoljem in to ne glede na to, kakšno vrsto komunikacije pri tem uporabi. Ni pomembno ali je to govor (besede), gibi, geste itd… pomembno je, da preko njih otrok lahko komunicira z okolico.

Z različnimi tehnikami spodbujam negovorne oblike komunikacije, hkrati pa razvijam tudi sam govor – tako razumevanje kot govorno izražanje samo. Idealno je, če se otrokove besede, zlogi, glasovi situacijsko osmislijo- npr. »a« kot izraz za »ja«. Torej »povežejo« z določenimi situacijami, predmeti in osebami (ter tako otrokovi izrazi dobijo nov pomen).

Za razvoj negovorne komunikacije ni enotnega »recepta«, vse mora biti prilagojeno otrokovim sposobnostim in interesom. Izhaja se iz tega, kar otrok zna in se to nadgrajuje v smislu, da otrok doseže najbolj optimalno (če se tako izrazim) komunikacijsko rešitev.
Pri otroku s slušno motnjo, je vključevanje različnih vizualnih in taktilnih stimulacij, priporočljivo zato, ker so običajno to njihova močna področja.

To je samo moje mnenje. Moj pogled na komunikacijo (in govor).

Glede slušnega aparata pa tole:
Veliko otrok na začetku slušni aparat zavrača in ga ne želi nositi. Prav tako veliko otrok z motnjo v duševnem razvoju zavrača slušni aparat, očala itd.
Po izkušnjah se najbolj odnese, da z uvajanjem slušnega aparata poskusite postopoma. Na začetku naj nosi slušni aparat kratek čas, potem pa čas podaljšajte. Na začetku naj sedi v vašem naročju.
Bi pomagalo, če mu obljubite kakšno nagrado?

Če boste imeli z uvajanjem slušnega aparata še naprej težave, se obrnite na zdravnika, ki vam je aparat predpisal.

Če vas zanima še kaj, vprašajte.

Lep pozdrav, Petra

Pošlji oblikovano (29-08-04 10:39)

Najlepša hvala za odgovor, res je ,da sin komunicira z nami na vse druge načine samo verbalno ne. Veliko vadiva pred ogledalom in vidim ,da se trudi, odpira usta in hoče povedati kaj ,vendar glasu ni ,nekaj časa poskuša ,me opazuje in me skuša posnemati, potem pa ko mu ne uspe je grozno razočaran in začne jokati. Svoje želje izraža tako, da me prime za roko in odpelje kamor si pač želi. Če je lačen k hladilniku in potem si vzame tisto kar želi . pravzaprav s sporazumevanjem nimamo težav saj se mali zelo dobro znajde pri izražanju svojih želja. Moti me le ,da pri govoru ne prideva nikamor naprej, čeprav je kot dojenček ogromno čebljal in brbljal. Glede slušnih aparatkov pa sploh nisem prepričana, da jih resnično potrebuje, ker se zelo dobro odziva tudi brez njih , naprimer če ga pokličem, ali če posluša glasbo si glasnost naravna sam na čisto normalno jakost, tako ,da sem glede tega kar malo v dvomih, sicer mu jih še vedno dajem nekajkrat na dan ,vendar jih vedno takoj poskuša sneti ,enkrat jih je celo lepo pospravil nazaj v škatlice in vrgel v smeti. Upam ,da bo kljub vseme nekega dne začel tudi govoriti. Lep pozdrav

Marija,

Se opravičujem za zamudo pri odgovoru. Vaše pismo sem nehote spregledala.

Vem, da je težko, ko spremljate razvoj vašega otroka in sprašujete, zakaj je včasih čebljal in brbljal, sedaj pa se njegov govor ne razvija.
Bolj kot to, da se obremenjujete s tem, zakaj ne govori, se osredotočite na njegovo trenutno stanje. Kaj zna sedaj in kako to izkoristiti. Npr. vse, kar reče, situacijsko omislite. Naj tisto, kar zna izgovoriti dobi ustrezen pomen. Kot vidim, vaš sinko zna odlično posnemati – zato to lahko s pridom izkoristite za učenje negovorne (nadomestne komunikacije). Nikar ga ne učite glasov ali besed pred ogledalom. Vaš sinko pred ogledalom posnema vaše gibe, vendar ker mu ne uspe, je razočaran. Govor niso samo gibi govoril, govor je več: so besede, misli. Če dava na tehtnico: par otrokovih besed ali sposobnost komuniciranja – kaj je bolj pomembno? Bolj pomembno je, da se bo znašel (in komuniciral) z okoljem(ne samo z vami oziroma le z domačimi), pa tudi če na negovorni (ali nadomestni – preko slik, gest, gibov, simbolov) način.
Kot sem že napisala, če se govor in jezik (zaradi takšnih in drugačnih vzrokov) pri otroku ne razvijata v smeri kot si želimo in njegov govorno- jezikovni razvoj močno zaostaja, je smiselno razvijati in spodbujati tudi negovorno komunikacijo. Z vključevanjem naravnih (ali naučenih) gest, gibov, simbolov, slik omogočimo otroku izražanje samega sebe, svojih želja ali mnenj. S tem mu omogočimo, da komunicira z okoljem.

Vem, da vam otrokov govor skrbi, vendar vam nihče ne zna točno povedati, kako se bo njegov govor razvijal naprej. Mogoče bo pridobil še kakšen glas, mogoče kakšno besedo, mogoče bo kako drugače.

Bolj kot da, »čakate«, izkoristite otrokove potenciale, razvijajte negovorno in nadomestno komunikacijo, širite njegov besednjak in sposobnost ( in željo) sporazumevanja tako, da bo vaš sinko lahko na tak način komuniciral tudi z ostalimi.

Če imate še kakšno vprašanje, vprašajte.
Lep pozdrav, Petra

Pošlji oblikovano (28-09-04 10:29)

Leonardo od 1. 9. obiskuje posebno šolo, kjer ima zelo dobro logopedinjo, katera mi je dala podobne nasvete kot vi, tako ,da sem kar malo pomirjena ,ker vem , da se sedaj z njim ukvarja strokovnjak , ki ima veliko izkušenj s takimi otroki. Tako, da nisva prepuščena sama sebi, kot do sedaj, lepo se je vključil v skupino in je zelo zadovoljen in ko pride domov , ga vprašam kako je bilo in kaj so počeli in on veselo čeblja in maha z rokicami, kar naj bi pomenilo, da mu je bilo všeč. Še vedno pa uporablja le tri besede: mama , aja, baba in upam, da bo glede na to začel izgovarjati tudi kaj drugega. V oktobru imava pregled pri foniatru- sicer sploh ne vem točno kakšna stroka je to vendar pa upam ,da bova dobila kakšen koristen nasvet. Hvala za vaše odgovore in nasvete saj se sedaj resnično bolj zavedam druge oblike komunikacije. lp