se kdo med vami ukvarja z gorskim tekom? kako sploh izgledajo treningi? ima kdo izkusnje? je predpogoj odlicna tekaska kondicija s tekanjem po ravnini vsaj 50km na teden?
gorski teki ponavadi trajajo do uro in pol in v tem casu mojstri dosezejo izjemne rezultate. recimo vzpon na krvavec iz spodnje postaje zicnice do vrha zvoha ali pa iz kamniske bistrice do vrha grintovca (1700m vertikale) v 1h 20min (!?)
Praviloma so zelo dobri atleti ki tečejo tudi po razgibanem terenu dobri gorski tekači, nekateri celo vrhunski. Obratno velja malo manj. Imaš cel kup dobrih gorskih tekačev, ki so na ravnini povsem povprečni. Seveda pa vsak odličen posameznik tudi v drugi panogi doseže viden rezultat.
Torej nekateri so dobri v gorskem teku enostavno zato, ker so izredno lahki (okrog 50 kg) pa še malo talenta in evo-ti-ga-na. V teku navzgor so obremenjene druge mišice kot pri teku po ravnem. Tako tudi izrazit ravninski tekač ne gre dobro v hrib.
Gorski teki ponavadi ne trajajo tako dolgo. Pri nas si dva težja in daljša teka že naštel. Je pa cel kup krajših, začneš lakhko že s Šmarno goro.
Razlikuješ lahko tudi med teki samo gor in teki gor-dol. Predvsem pri spustih sicer govorijo o tehniki (brez nje itak nikjer ne gre), a jaz odstopam z mnenjem da je še vedno potrebno biti malo “nor” da se sparviš v večje tveganje kot drugi. Tudi možnost poškodbe je tu veliko večja in enden naših najboljših gorskih tekačev v tekih gor-dol v glavnem ne sodeluje. Pa ni edini. Drugi prisegajo samo na gorske teke in jih ne vidiš na navadnih tekih.
zanimivo. ali tekac na grintovec ves cas tece? kako se trenira tek v hrib, koliksen je MSU? 80%, 90%? koliko znasa rekord na smarno goro? ves kako uzivam ze v vzponu na tosko celo. skrbijo me samo sestopi in morebitne poskodbe. nekoc si mi ze odsvetoval spust s toskega cela po asvaltirani cesti in tega se sedaj drzim. bom raje tekel na smarno goro oz. grmado kjer pot poteka po mehki podlagi.
Naj še sam dodam svoje mnenje. Sam se ‘pretežno’ ukvarjam z ravninskim tekom. Na treningu (12-15 km) premegam sicer dva manjša vzpona (50-100 m viš. razl.), ostalo je ravnina. ‘Probal’ sem že tudi s turami, ki vsebujejo gorski tek in tu bi demantiral Janeza, saj konkretno pri sebi nisem opazil, da bi bil v ‘hrib’ izrazito slabši. Res pa je, da so pri teku ali hitri hoji v hrib obremenene povsem druge mišice in v bistvu rabiš ‘druge vrste’ kondicijo. Sam prakticiram načelo, da v hrib tečem dokler lahko, potem začnem hitro hoditi, da malo razbremenim mišice potem pa spet v tek, itd (v bistvu intervalni trening). To velja seveda za povprečno strm teren, recimo 10-12%. Zanimivo pri tem je, da razlike v srčnem utripu med hojo in tekom praktično ni, sicer je pa res da hodim veliko krajši čas kot tečem (20% hitra hoja, 80% tek). Za zaključek lahko rečem le, da so navedene ugotovitve zgolj opažanja pri mojih treningih in verjetno niso pravilo za vse !!!
Vzpona 50-100 m niti nista tako majhna, po moje že šteje za razgibano turo. Pa tudi kaka druga dejavnost (kolo) lahko pomaga pri kondiciji za v hrib.
Biti slabši v hrib pomeni v tekmovalnem smislu. Konkretno, na ravninskih tekmah si vedno med 10, v gorskih pa ne. Ali pa se primerjaš s kolegom, ki pretežno teče v hrib, a na ravnini sta približno enaka. V hrib bo on verjetno precej boljši. Splošne formule pa seveda ni.
Tu bom dodal še jaz svojo ugotovitev iz kolesarstva. Zelo podobna je Janezovi. Dober hribski kolesar je slabši v ravnini in obratno. Oba dva sta za povprečneža vseeno predobra.
Tudi jaz mislim, da je 100 meterska višinska razlika pri teku dovolj, da razvijaš tudi hribske sposobnosti. Ti Tekač pa imaš postavo hribskega tekača, koliko se spomnim po opisu in teži. Zato te ne sme presenečati, da si tudi v hrib dober.
LP
ze nekajkrat sem tukaj slisal da so dobri “hribolazci” lahki in “majhni” ampak ce pogledamo kolesarja armstronga, ki je izjemen “plezalec” vidimo da ima v primerjavi z ostalimi kolesarji mocnejso, misicasto postavo. sicer ne vem tocno koliko je velik mislim, da okoli 176-178cm in tezo kar 74kg, veliko kolesarjev njegove visine ima vsaj 10kg manj.
ko smo ravno pri hribolazenju.
se spomnite letosnje 14 etape – in vzpon na Mont Ventoux po 200km pretezno ravninskega kolesarjenja kjer je Lance Armstrong pokazal kako se vozi kolo in popravil svetovni rekord.
21.1km vzpon s povprecnim naklonom 8% je vozil s povprecno hitrostjo vec kot 22kmh. se dober kilometer in prehitel bi Richard Virenquea ali pa bi le-ta od izcrpanosti odstopil. ste gledali prihod v cilj obeh junakov. Richarda je kazalo kako si se pol ure ni opomogel in je nemocno obsedel na stopnicah medtem ko je Armstrong deloval kot da klanca se opazil ni:)
Guinness,
Ne pozabit, da skoraj nikoli ni uspelo specialisti za hribske vožnje zmagati Toura.
Večkratni zmagovalci Toura so fenomeni posebne sorte, vsak na svoj način. Mercx je zmagoval vse, prav vse vrste etap(hribske,ravninske, kronometre, šprinte). Njegova kardio sposobnost je bila fenomenalna. Armstrong je tudi fenomen, ki ima največjo pljučno kapaciteto. Takih tekmovalcev je malo in rušijo vsa pravila. Zato oni niso pravo merilo za postavljanje vzorcev. Indurain je kljub veliki višini in teži vedno uspel preživeti vse hribske etape med prvimi, in obdržati ali pridobiti razliko na kronometer.
LP
Pozdrav vsem .
Sam se okvarjam z tekom, kar nekaj časa. Premalo za resnega tekmovalca in preveč za rekreativca. Moje mnenje je, da kdor se želi resneje baviti z tekom, bi moral obvezno enkrat tedensko v trening vključiti tek v hribe. V začetku lažji vzpon, kasneje pa vedno več . Če kdo želi mu svetujem, da prebere knjigo: Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto. V knjigi je napisano vse o treningu Kenijskih tekačev. Sestavni del treninga jim je tek v hrib. Več tečejo v hrib, boljše rezultate dosegajo.
Moje mnenje je, da tekač mora biti vsaj do neke mere univerzalen. Sam pa se odloči za kaj se bo specializiral. Tudi sam enkrat na teden tečem v hrib. Orentacija tempa teka pa naj bo MSU cca 80%. Začetnikom pa predlagam fartlek. Malo teci, malo počivaj, malo gor malo dol…