Gorenjsko društvo
Prejšnji teden je bil na osnovni šoli Orehek pri Kranju posvet o motnjah otrok v osnovni šoli (tako so mi povedali). Organizirala in vodila ga je gospa Marija Božič iz Zveze Sonček.Žalostna in tudi jezna sem, ker za to nisem vedela. Ali gorenjsko društvo ni član zveze sonček ? Ali niso dolžni obveščati svoje člane( sem članica) o aktualnih dogajanjih vsaj v svojem kraju ? Pojavlja se mi vprašanje, zakaj sploh biti član društva, katero ti razen dveh kolonij letno (če je tvoj otrok med izbranci), ne nudi ničesar drugega. Prosim za pojasnilo zveze Sonček mogoče koga iz gorenjskega duštva.
Lep pozdrav !
Spoštovani,
resnično mi je žal, da niste bili obveščeni o srečanju staršev na OŠ Orehek. Upam, da Vas ne bom še bolj razjezila, če Vam povem, da to ni bilo prvo srečanje. Z OŠ Orehek že dolga leta sodelujemo v okviru projekta KORAK K SONČKU, ki ga izvaja Zveza Sonček v rednih šolah in vrtcih z namenom oblikovanja primerne socialne klime za vključevanje otrok s posebnimi potrebami.
O vseh teh srečanjih staršev smo obveščali šole kranjske in škofjeloške občine in oni naprej starše otrok, ki so vključeni. Hkrati pa smo dovolj zgodaj obvestili in poslali vabilo tudi predsednici gorenjskega društva s prošnjo, naj obvesti starše, kajti mi na Zvezi nimamo naslovov.
Ali bodo v društvu obveščali člane o projektih, izobraževalnih seminarjih in delavnicah za starše ter strokovne delavce in sodelavce, ki jih izvaja Zveza,
pa je prepuščeno posameznim društvom. Društva, ki so vključena v Zvezo Sonček samostojno odločajo, katere ponujene programe bodo koristila in koliko se bodo vključevala. Možnosti je veliko, toda izbira je njihova. Žal pa je res, da prav Gorenjsko društvo v vseh teh oblikah in projektih skoraj najmanj sodeluje od vseh 18-ih društev. V vseh društvih tudi redno izvajamo začetne in nadaljevalne Šole za starše, kjer so vsebine prilagojene vsebinam vezane na starost otrok in mladostnikov.
Hkrati pa bi rada poudarila, da vključevanje v izobraževalne seminarje, oblike svetovanja in terapevtske delavnice ni vezano na članstvo in so oblike popolnoma odprte za vse, ki jih zanimajo. To velja tudi za vključitev terapevtsko kolonijo, kjer je pogoj cerebralna paraliza in ne članstvo v društvu.
Skupina na OŠ Orehek, kjer so sodelovali starši in nekateri svetovalni delavci iz vrtcev in šol, je izrazila željo, da se srečamo tudi jeseni in naslednje srečanje bo konec septembra. Starši nam lahko pustite
naslove in v teh primerih vas bomo neposredno obveščali o programih.
Pa še to: odločitev za članstvo v društvu je stvar posameznika in ima prednost predvsem zaradi povezave staršev in možnosti pridobivanja in izmenjave informacij. Kot veste bo v kratkem (5.5.2005) občni zbor Gorenjskega društva in tam imate možnost izpostaviti svoje predloge in pripombe. Žal zadnja leta ne teh sklicih članov nisem videla veliko staršev mlajših otrok (sama sem namreč že 29 let članica tega društva), ki bi bili pripravljeni sodelovati. Društvo smo mi vsi in ne le nekaj članov izvršnega odbora, ki naj bi uganili vse želje in jih tudi uresničili. Nekaj časa to počno, potem pa več ne, če ni novih staršev, ki bi se jim pridružili.
Lep pozdrav in mogoče se vidimo 5.5. v Kranju!?
Marija Božič
Zahvaljujem se Mariji Božič, ki me je opozorila na Vaše sporočilo. Prebrala sem tud njen odgovor na forumu in sem vesela, da ga je napisala. Sama dodajam še nekaj stavkov kot predsednica Gorenjskega društva in mama štirinajstletnika s cerebralno paralizo:
Včlanitev v katerokoli društvo je prostovoljna. S sabo prinaša pravice (ki so nam vsem ljubše) in dolžnosti (o katerih razmišljamo malo manj). Druženje in izmenjava izkušenj pa je gotovo eno od glavnih glavnih gonil pri društvenem delu. Gorenjsko društvo je v svoji več kot 30-letni zgodovini zanesljivo imelo že boljše čase – ravno ta teden sem se pogovarjala z nekaterimi, ki se spomnijo začetkov, ko se je v predsedstvu društva zbralo z lahkoto po 20 ljudi. Danes jih toliko v najboljšem primeru pride na skupščino. Nedejavnost članov se opravičuje na različne načine (večinoma na temo prezaposlenosti bodisi s službo, z otrokom ali kakšnim drugim poslanstvom). Vendar pa – kot smo napisali v vabilu za skupščino, ki ste ga upam prejeli:
Društvo so ljudje! Za vsako uspešno izvedeno akcijo stoji delo organizatorjev, strokovnih sodelavcev, terapevtov, spremljevalcev. Brez njih bi bilo leto prazno in marsikdo bi namesto na snegu, počitnice preživel na zapečku.Po statutu vsaki dve leti volimo nove organe društva z namenom, da pridejo novi ljudje, nove ideje in nov zagon. Ne neki ljudje , ampak prav Ti s svojim delom in idejami. Ne išči razloga, zakaj ne moreš, ampak pridi zraven, da skupaj potegnemo društvo v 30. leto dela.
In še glede pošiljanja vabil za srečanje na Orehku. Na moj elektronski naslov je prišlo obvestilo v četrtek 07/04/05 – se pravi tik pred zdajci (=torek 12/04/05). Za prvo srečanje pred časom sem naredila obsežen mailing med člani društva, tokrat žal zaradi časovne stiske ni šlo (glej tekst dva odstavka nazaj….). Upala sem, da vsi z elektronskimi vrati v svet vsaj občasno odprejo tudi http://www.soncek.org.
Iskreno upam, da se srečava 7.maja na skupščini. S čimveč enako ali podobno mislečimi.
Mojca Žižek, predsednica GDCP