Gnitje sadja pomeni kvarjenje živila. Torej, če je živilo pokvarjeno ga zavržemo in ne uživamo.
Gnitje povzročajo bakterije in produkti tega procesa so škodljivi, prav tako pa lahko rečem, da tudi “neokusni” s stališča kulinarike. Plesni so še posebej nevarne zaradi toksinov, ki jih proizvajajo, zato plesnivega sadja tudi ne uživamo.
Razmišljam pa, kaj vas je navedlo na to razmišljanje. Če govorite o tem, da je del sadja poškodovan, potem ga lahko odrežete in preostali del še zaužijete, vendar naj bo to radikalen rez.
Ja, kaj je s tem? Nekje sem zasledil, da je sadje bolje zavreči kot pa obrezati, če je gnilo. Razlog za to naj bi bil, da je okuženo s toksini po celotnem mesu. Več kot je tekoč, paradižnik, kaki, bolj je to problematično. Nikjer več ne dobim članka. Torej, jesti ali ne jesti gnilega, plesnivega sadja?
Kot sem že navedla, gnilo in plesnivo sadje, kot tudi nobeno drugo živilo ni primerno za uživanje.
Osebno pa precenim kako veliko je poškodba (večinoma govorim o jabolkih, citruse takoj zavržem, čim se pojavi plesen ali je kje tudi samo malo nagnito, ker se že čuti neustrezn okus v celotnem sadežu), če je poškodba zelo majhna potem odrežem precej radikalno in ostali del sadeža uporabim. Če je jabolko premera 10 cm pa je na njem 1 cm velika pika naprimer, če je poškodba večja potem sadeža ne uporabim.
Kot sem omenila, se gniloba (tudi če smo jo odrezali) čuti v okusu, če je bil sadež bolj poškodovan.
In kot navajate je res, da se toksini lažje in hitreje širijo čim bolj sočen je sadež, zato naprimer limona ali pomaranča, že če je le malo plesniva se to čuti v okusu in vonju.
Splošen nasvet, gnila in plesniva živila niso primerna za prehrano ne ljudi in ne živali.