Gluhost na eno uho
Živjo!
8 let stari nečakinji je včeraj specialistka potrdila popolno gluhost na eno uho.
Ker tega do pred kratkim ni nihče opazil in ker na ultrazvoku ni bilo nobenih vidnih preprek, je bilo staršem rečeno, da ni rešitve. Stroka je izjavila, da je možnosti za okvaro toliko, da jih nima smisla iskati in da je verjetno okvara že prirojena. Žal takrat, ko se je rodila, v porodnišnici še niso preverjali sluha. Nihče v družini nima podobne okvare sluha, tako da ni dedne narave. Niti ni deklica v preteklosti prebolela nikakršnih posebnih bolezni, razen enkrat vročinskih krčev.
A res ni načina, s katerim bi se lahko ugotovilo vzrok za okvaro in posledično možno rešitev? Pozna kdo od vas podoben primer?
Hvala!
To je dokaz, da naš zdravstveni sistem, vsaj na nekaterih ravneh, zelo slabo deluje. Nikoli niso tega opazili na nobenem sistematskem pregledu.
Šele po vztrajanju staršev, da deklica ne šliši dobro, so jo letos poslali na pregled. Sum se je dekličini mamici dokončno potrdil, ko je opazovala hčerko, kako na sistematskem pregledu pri preverjanju sluha skrivaj obrača glavo in odkriva še drugo uho.
Na koga se obrniti? Kateri so strokovnjaki pri nas, ki bi sploh bili zainteresirani poskušati najti vzrok.
Vsi se zavedamo, da je okvara mogoče napopravljiva, vendar po enem paminutnem pregledu ne mislimo odnehati.
LP
Pogosti so primeri, da je gluhota na enem ušesu, zato je treba toliko bolj posvečati zdravju drugega ušesa, da ne bi prišlo do kakšnih poškodb. Čisto možno je, da je okvara prirojena, vkolikor ste opazili, morda spomnili, da na eno uho ni kdo ve kako dobro slišala. Dolgo najbrž ni prišlo do odkritja prav zato, ker je slišala na eno uho.
Vkolikor bi želeli ugotoviti, se obrnite na ORL kliniko v Ljubljani, morda tudi na genetski oddelek v porodniščnici v Ljubljani, kjer se ukvarjajo z raziskovanjem genov. Lahko, da je tudi dedno že od nekaj generacij nazaj, ne da bi se kdorkoli spomnil. Težko je govoriti o razlogih, je pa upravičeno, da poznate razlog. Po drugi strani se vprašajte, ali deklica potrebuje dodatne strese pri različnih zdravnikih. Starša lahko preverita svoje genetske značilnosti, predvsem pa imejta rada hčerko in jo poučita o zdravem odnosu do sluha, da ga bo imela še dolgo.
Poskusite lahko še s slušnim aparatom, če je kaj ostankov sluha.
Srečno!
Da vam bo lažje ugotoviti, od kdaj je vaša hčerka gluha na eno uho, bi vam svetoval tale premislek:
Ali ste kdaj opazili, da se vaša hči kar naenkrat ni več mogla orientirati po zvoku? Ali se ji je njena orientacija po zvoku slabšala postopoma? Ali se je kdaj (ko je bila še čisto majhna) lahko orientirala po zvoku potem pa ji je ta sposobnost pešala? Če je temu tako, vaša hči ni od rojstva gluha na eno uho, pač pa ji je sluh pešal postopoma. Če bi to pešanje odkrili pravočasno, bi se takrat dalo še kako pomagati, danes pa ne več… Če pa je gluha od rojstva, pa je vseeno.
Ukvarjajte se raze s slišočim ušesom. S tem naj se ukvarja in pazi nanj.
Minula voda ne melje več.
Bilo pa prošlo.
In če se bo slabšalo naj se vadi v odčitavanju z ustnic in eventuelno naj se uči kretenjskega jezika.
Kdor v avtu nonstop gleda v retrovizor (vzvratni štegu) ne pride naprej. Gledati je treba naprej, pred avto.
Sam vem da bi hvalil Boga, da ji je vsaj en uh ostal normalen.
Ostali pa sam brezplodni curikjok.
Pozdrav.
Ja, seveda bi bilo dobro za napoved vedeti, kaj je vzrok za oglušitev. Vsekakor.
Ampak to naj ne bo edino in najpomembnejše v lajfu.
In poklic naj si izbere tak, da jo ne bo motilo če slučajno ogluši.