globoko razočarana
Ne vem kako naj začnem, dogodek ki se je zgodil je bil že v soboto ampak še vedno boli…….
S fantom sva skupaj malo manj kot eno leto. To je že najin drugi poskus, da bi bila skupaj pa tudi v drugo ne gre…..
V soboto sva se nekaj skregala pri njemu v službi in sem odšla domov, potem pa sem se spomnila da sem ga pozabila vprašati kaj pa zdaj za kosilo. Klicala sem ga na službeni telefon pa se ni javil in ko je minila ena ura in on še vedno ni poklical nazaj , sem ga klicala spet in spet se ni javil, potem pa sem ga klicala ene petkrat in takrat se je oglasil in me ozmerjal z kurbo, prasico, in da sem največji gnoj na svetu kar jih obstaja, kaj za vraga ga tolikokrat kličem, da bo že poklical.
Boli me zelo me boli kako nekdo, ki trdi da me ima rad izjavi take besede.
Sedaj se pogovarjava uradno in pravi da sem zoprna tečna in da samo težim. Ne vem kako naprej, če sploh naprej…Skrbim za hrano, da je skuhano, grem pomagat če me rabi oz. kadarkoli me rabi in na koncu sem gnoj, tudi toliko nisem vredna da bi bila človek.
Povejte kako naj grem naprej?
Razočarana, če je vse to res, se jaz sprašujem, kaj sploh sprašuješ.
JA seveda moraš iti naprej, samo v tem primeru sama. Če pa ga boš vprašala, kaj mu bi skuhala, preden odideš, bi ti pa verjetno tudi jaz kakšno besedo rekel.
Primož
Kako bi se situacija lahko odvijala drugače … Pozabiš ga vprašat, kaj zdej za kosilo. On ne odgovori nič. Ti kličeš, se ne oglasi. Pošlješ sms. Čez eno uro še vedno nič. Skomigneš z rameni in si narediš kosilo samo zase. Ko pride on domov in se razburja kaj pa kosilo, mu mirno odvrneš, da si ga klicala, pa ni bilo odgovora. Če ga kličeš, ga kličeš z razlogom, zato tudi pričakuješ, da ti bo čim prej odgovoril.
Veš, ne skušaj mu v vsem ugoditi. Če ti do česa ni, imaš vso pravico, da prošnjo (zahtevo!) zavrneš. Tudi jaz sem nekoč bila nekomu strežnica, pa mi je na koncu mirno povedal, da nisem tisto, kar si želi (on je v bistvu hotel mamo, ki bi ga vzgajala). Na koncu sem ugotovila, da mi je naredil uslugo, da sem se naučila postaviti zase. Ko je hotel nazaj, sem svoje znanje s pridom uporabila. Če pozabiš nase in svoje potrebe, se tudi drugi ne bodo spomnili na to. Te bodo pa spoštovali, če se boš zavzela zase.
Ojla!
Po moje ga imaš malo preveč rada. Kadar se skregata, tisti dan nič ne kuhaj, ampak pojdi sama nekam ven jest ali si privošči kakšen sendviček nekje v naravi, na kakšnem lepem kraju in pozabi na fanta!
Če bo na tvoji strani kakšno popoldne ali kakšen dan tišine, bo že poklical, si lahko brez skrbi!
Na splošno ni nikjer zapisano, da ženske kuhajo, moški pa ne – naj enkrat na teden za kosilo poskrbi on! Lahko tudi povabi kam ven – bo vsaj vedel koliko stane hrana in koliko je vredno tvoje delo!
Živjo !
Tole mi deluje tko, kot kaplja čez rob. Kaj se je dogajalo prej, vesta sama, ni blo pa v redu, to ti je pa zdaj jasno, upam.
Nihče nima pravice da kogarkoli žali in ponižuje, obstojajo drugi načini komunikacije, da povemo, kaj nam ni všeč.
Vprašaj se, zakaj to dopuščaš.
Mislim, da imata veliko dela.
Želim vama, da najdeta skupni jezik, če je sploh še mogoč.
Srečno ! Nina