Spoštovani!

Danes se prvič oglašam na te strani v upanju, da mi bo kdo lahko pomagal. Oziroma dala kak nasvet.

Gre za mojo mamo. Pred kratkim je imela operacijo na očeh, ker so odkrili glavkom. Glavkom je že kar precej napredoval, zato je bila potrebna operacija. Sedaj smo s tem umirili tudi pritisk. Vendar pa so težave z očmi ostale. Mama sedaj vidi “navzkrižno” (eno oko dobro vidi daleč, drugo blizu in obratno). Skratka dioptrija operiranega očesa se je “obrnila”. Očal ne sme nositi, kar še dodatno otežuje vse skupaj.

Stanje poslabša dejstvo, da se mama že 10 let in več zdravi zaradi depresij. Sedaj so vsi antidepresivi odsvetovani, ker slabo vplivajo na glavkom.
Mama je popolnoma na tleh. Z živci je čisto na koncu (tudi že leta je tablete zaradi živcev – ima zelo slabe).

V glavi ima samo misel, da bo oslepela. Da slepa pa noče bit in da raje umre. Ponoči ne spi. Strah jo je. VSEGA! Strah jo je samote (doma ne sme biti sama), groza jo je iti ven, med ljudi (celo življenje je bila zelo družaben človek, se zabavala), ne je nič, hrana ji smrdi, vsak hrup jo ubija.

Popolnoma je odvisna od nas. Zaradi glavkoma se izogiba vsem naporom, sklanjanju, ne more brati, gledati TVja, ven ne upa iti sama.

Glava jo neprestano boli, v prsih jo tišči, ima napade panike in tesnobe. Ponujeno ji je bilo zdravljenje v psih. bolnišnici, vendar jo je napadla groza, ko je vidla tista majhna okna, ljudi. Ko se zvečeri je stanje še slabše.

Vrti se v začaranem krogu. NE vem kako ji pomagati. Skušam ji dodpovedati, da mora sprejeti dejstvo, da bo lahko nekega dne oslepela. Dokler tega ne bo zmožna, ne bo možno stanja ublažiti. Tako pa samo zavrača to misel, dan in noč premišljuje o tem. Zaveda se, da ni Ok to, toda ne more si pomagati.

Po pravici povedano me je groza kaj bo. Še bolj je hudo njej.

Hvala ker ste tole prebrali. Lep pozdrav,

zaskrbljena hči

Spoštovani,

poseg je mama opravila pred kratkim, lahko računate na čas – da se bo počasi prilagodila novemu stanju in se sprijaznila s posledicami, ki jo bodo doletele. …
Če je enkrat zavrnila hospitalizacijo, še ne pomeni, da ne bi kdaj kasneje pristala. Domači ji lahko stojite ob strani, jo razumete, vendar skušate živeti normalno naprej. Mamo pa le usmerjajte na strokovnjake.

Srečno

Spoštovani,

hvala vam za tako hiter odgovor.

Jaz se zavedam, da je potreben čas. Vendar pa mamo bolj skrbi dejstvo, da se v teh 3 tednih stanje ni umirilo oz. se ji je vid še poslabšal.

Ker se pa tiče strokovnjakov, pa jaz osebno nimam nič proti njim in jim zaupam. Toda mama je v tem času naletela (na njeno žalost in razočaranje) na kar velike nasprotujoče si napotke. Vsaj kar se tiče zdravil. Tako, da je zaradi tega še bolj zmedena in obupana.

Imam pa eno vprašanje, če lahko. In sicer gre za tablete Aurorix . Glede na to, da so to antidepresivi, je med stranskimi učinki med drugim tudi nespečnost, tesnoba, strah, slab vid,…. Kako je s tem, da imajo taki tableti stranske učinke, zaradi katerih jih človek sploh je?

Pa še to me zanima, po kolikem času tableti začnejo delovati. Mama jih sedaj je cca 3 tedne (2x po 300), pa se ji zdi, da nimajo učinka. Je pa res, da je pred tem 10 let jemala neke druge (žal ne vem katere), ki so ji pa zelo pomagali.

Še enkrat se vam najlepše zahvaljujem za vašo pomoč.

Lep preostanek vikenda vam želim.

Spoštovani,

učinek antidepresiva ocenjujemo po prbl 4 tednih. To prepustite zdravniku, ki ga je predpisal.
Aurorix z inhibicijo encima MAO-A prepreči presnovo serotonina, noradrenalina, delno dopamina, ter s tem zviša aktivnost omenjenih nevrotransmiterjev. Inhibicija ni popolna, je relativno kratkotrajna, delež encima ostane torej aktiven.
Vsak stranski učinek ima v ozadju svoj mehanizem, včasih nimamo ustrezne razlage. Načeloma pa je po izkušnjah Aurorix dobro prenosljivo zdravilo.
Katera zdravila vaša mama sme jemati, pa bo vedel oftalmolog, ki je edini kompetentni specialist, ki lahko razpravlja o glavkomu.

Lep vikend tudi vam