Spoštovani,

to verjetno pišem bolj iz razloga, da dam iz sebe, malo pa tudi zato, ker me skrbi…

Noseča sem 39 tednov in danes sem imela ctg in ginekološki pregled. Vse bp, maternični vrat zaprt.

Moj ginekolog me je danes pregledal brez rokavic. Z babico, ki je imela v rokah tampončke (predvidevam, da zato, da bi me pred pregledom spodaj očistil) sva čakali, da bi se orokavičil, oz. umil roke, saj je pred tem uporabljal računalnik, ko je nenadoma stopil med moje noge in mi suho, neočiščeno in neorokavičeno roko potisnil globoko v nožnico. Tako sem bila presenečena, da nisem vedela, kako naj odreagiram. Bolečine se ne da opisat, šlo mi je na jok, še bolj pa me boli njegov odnos. Po pregledu si NI umil rok. Niti razkužil. Ponovno se je usedel za računalnik. Zaradi bolečine sem se komaj oblekla, z babico sva bili tiho. Ginekolog je rekel, da se lahko pričakuje izcedek in da sva mogoče na ta način malo spodbudila porod. Ko me je babica vprašala, če sem okej, je on sam odgovoril, da seveda sem, zakaj ne bi bila… potem je vstal in odšel. Jaz sem ob odhodu s porodnišnice jokala…

Do sedaj je bil moj ginekolog vedno korekten, tega danes pa nisem pričakovala.

Ne samo, da me je seveda zelo strah ponovnega pregleda, strah me je, da mi v nožnico ni zanesel mikroorganizmov, ki bi mi dober teden pred porodom povzročili vnetje ali še slabše, spolno prenosljive bolezni.

Kaj naj storim? Naj podam pritožbo? Zamenjam ginekologa? Stopim do njega in mu povem, da se počutim zlorabljeno?

Kaj če pride do bolezni in težav pri mojem otroku? To me najbolj skrbi.

Spoštovani,

česa takšnega si niti v sanjah ne prestavljam! Če imate pričo (babica?), poskusite navezati osebni stik z njo in jo povprašajte, če bi bila pripravljena pričati pred preiskovalno komisijo. Kakorkoli boste sami ukrepali bo namreč veljala vaša beseda proti besedi obdolženca, razen, če bi za svoje trditve imeli dokaze (materialnih seveda ni), nekaj pa bi lahko doprinesla priča, če je seveda dovolj pogumna. Najmanj, kar bi storil na vašem mestu je prijava vodstvu ZD oziroma porodnišnice, kjer se vam je to zgodilo ter prosil za interni strokovni nadzor. Dogodek bi prijavil tudi na Slovensko zdravniško zbornico ter zahteval zunanji strokovni nadzor. Če si le lahko privoščite, bi priporočil pravni posvet, lahko pa poprosite tudi za pogovor z varuhu pacientovih pravic, ki vam bo morda znal svetovati bolje kot jaz. Kaj se vam zaradi omenjenega dogodka lahko zgodi, bi ne upal ugibati, čeprav v visokem odstotku verjetno ne kaj posebnega. Teoretično pa seveda marsikaj. Takšen pristop zdravnika je skrajno nestrokoven in zlasti neetičen in če je vse zapisano res, menim, da je prijava edina prava pot, ki lahko prepreči v prihodnje podobne incidente še pri drugih. Morda je kdaj v preteklosti kakšna podobna prijava že bila, pa so jo pomedli pod preprogo, če bo prijav več in se prizadete ne poznajo med seboj, pa to dvigne verjetnost realne pritožbe, kajti takšno ravnanje je tako nepredstavljivo, da ne bi bilo čudno, če eni in edini prijavi pristojni ne bi verjeli.

Hvala za vaš odgovor. Izkušnja je resnična. Najprej bom res poskusila navezati stik z babico, zanima me tudi njen uvid situacije.

Jezna sem nase, ker v danem trenutku nisem kaj rekla, ampak sem bila v šoku, zadrževala sem solze, rekla sem le, da je v redu. Čeprav ni bilo…

Moram biti sama pozorna na kakšne simptome/znake vnetij, poškodb? Je kaj kar lahko storim sama, da preprečim posledice tega pregleda za otroka? Cel dan že podoživljam dogodek in se ne morem sprostiti, počutim se krivo, ponižano.

Spoštovani,

jeza nase je povsem običajen odziv, čeprav je povsem brez funkcije. Enako je po posilstvu. Človek analizira vse podrobnosti situacije, ki ji je bil izpostavljen in najde vrsto momentov, ko bi se bil lahko odzval drugače, se uprl, odklonil sodelovanje itd., ampak marsikdo je tako vzgojen, da se avtoriteti preprosto ne zoperstaviš. Zato tudi je toliko zlorab s strani “avtoritet”, duhovnikov, učiteljev, profesorjev, vaditeljev, vzgojiteljev, nadrejenih v službah … očitno tudi zdravnikov!  Krivi absolutno niste ničesar. Predlagam, da si, dokler so zadeve sveže, naredite podroben zapis zaporedja dogodkov, ker vas utegnejo v procesu soočenj in morebitnih razčiščevanj z odgovornimi, morda tudi sodiščem, vsi sodelujoči čim bolj zmesti in prikazati kot “zmešano”, “neorientirano”, morda tudi neprištevno ter vas spraviti v situacijo, da boste v podrobnostih spreminjali zgodbo, to pa je najpogosteje pot v diskreditacijo in na koncu “pomanjkanje dokazov”. V tem procesu se tudi aktivno izogibajte stranskih temam in vprašanjem, ker se ta samo odmikajo od bistva, ki je “pregled brez rokavic” in vaše doživljanje tega akta kot posilstvo. Pri zlorabah imajo žrtve praviloma opraviti z zelo preračunljivimi in inteligentnimi osebami, po možnosti tudi družbeno zelo spoštovanimi in “neomadeževanimi”, z mnogoterimi navzkrižnimi vezmi, tudi z medsebojnimi uslugami itd. , zato razvijejo nekakšen “družbeni teflonski učinek“, “nedotakljivost“, ki učinkuje tako, da se ga zlepa noben očitek ne prime, oziroma vanj odgovorni zelo dolgo ne verjamejo. Tozadevne reči, kot je “goloroko pregledovanje ginekoloških pacientk” pa je skoraj nemogoče materialno-pravno dokazati. Uporabni so torej le posredni dokazi kot so priče, če so prisotne (da je bila prisotna sestra, babica je pravzaprav nenavadno, saj takšni “predatorji” praviloma poskrbijo za to, da prič ni) in pa več prijav iste osebe od različnih žrtev.
Glede vnetij pretirano ne skrbite. Če bi do njih tako hitro prihajalo, potem bi ne bilo mogoče tolikšno varanje in menjavanje spolnih partnerjev, kot je to v današnji družbi prisotno.