danes sem zelo žalostna. otrok je v 1. letniku gimnazije in težave ima pri angleščini. Vse ostalo lepo dela. Za angleščino ima že inštrukcije in upam, da bo zdaj kaj bolje. Vidim ga, kako trpi, se mu zaradi tega niža samozavest, ni več srečen, potrt je. Vsi mu stojimo ob strani.

razmišljam, da bi mu predlagala da se prepiše na kako srednjo šolo.

kako to sploh poteka, je bolje da to naredi po 1. letniku

rada bi malo slišala starše, kateri otroci so tudi imeli v gimnaziji kak problem s kakim predmetom, kako ste rešili.

V šoli pravijo, da naj ima inštrukcije in bo nato zmogel. otrok ni neumen, celo obratno, pameten je, ampak angleščina mu ni ravno pri srcu. Ni izbral družboslovje ali jezike.

Razočarana sem nad gimnazijo po celi črti, koliko zahtevajo, zdaj šele dojemam svarila nekaterih staršev, naj gremo samo stran od gimnazije. če pa po končani OŠ nimajo pojma kam bi šli, očitno je potem bolje izbrat kar eno srednjo šolo in it nato na željeni faks. vsa leta OŠ je bil odličnjak, zdaj pa tale angleščina, ponoči jo že sanjam.

Da ne bo pomote, na zunaj delujemo vsi optimistično, spodbujamo, ker kaj pa je ena angleščina ane;)), da ja ne bi otroku čisto padel pogum in vse skupaj …

mal spodbude potrebujem punce, sploh staršev, ki so bili na istem.

Hvala!

Kaj to pomeni, da ima težave? Ima cvek ali pač nižje ocene kot drugod?

Jaz sicer lastnih izkušenj s tem nimam, sem imela pa kar nekaj sošolcev v gimnaziji, ki so jim določeni predmeti delali težave. Enim angleščina, drugim matematika,… En sošolec je imel grozne probleme s pisanjem esejev pri slovenščini, ker je priseljenec in mu je pisanje v slovenščini delalo težave. Ampak je pregural skozi, danes je pa zdravnik. In ni mu žal truda.
Tako da, moje mnenje je, da se splača potrudit. Sploh glede na to, da je šele prvi letnik, kaj pa veš, mogoče mu bo pa zalaufalo.

Tukaj ti bodo monovke svetovale, da otroka vpiši v šolo za peka, ga čimprej naženi delati, pobiraj denar za stroške in naj si čimprej potem ustvari družino, kajti to je smisel življenja.

Če je en predmet problem, pa res ni za obupat, no. Jaz sem bila gimnazijka in sem komaj zvozila z naravoslovnimi predmeti – same dvojke, tudi enke. Ampak sem speljala , se vpisala na željeni faks, ki je bil – kakšno naključje – anglistika. :))) Ga končala popolnoma brez problemov.

Če mu ima želje za naprej na naravoslovnem področju, naj stisne zobe za dvojko. Verjetno ima težave tudi zaradi slabe podlage iz OŠ. To se da pa nadoknadit.
Če se težave tudi drugje, naj se pa prepiše, seveda.

Samo prosim, ne zahtevajte od njega več kot pozitivno. Že to bo uspeh, kot je bil zame pozitivna pri matematiki, kemiji, fiziki in biologiji.

Tudi jaz svetujem, da vztrajajte, ponudite mu pomoč in bo sigurno vse uredu. Tudi sama sem imela velike probleme z angleščino v gimnaziji pa sem kljub temu lepo končala in se vpisala na fakulteto. Če mu en predmet dela težave, pa res ni konec sveta, se mu bo že odprlo in zalaufalo.

oprosti, ampak angleščina je še kako pomembna za vse, ki mislijo v življenju še karkoli študirat, ne glede, da niso na družboslovju ali jezikih. veš koliko strokovne literature je le v angleščini oziroma v tujem jeziku? koliko ljudem je v službi angleščina neizogibna?
mi imamo zaposlenih 9 navadnih mehanikov in električarjev, pa niti pomislit ne smejo, da ne bi znali vsaj enega tujega jezika. in to strokovno.

naj se otrok malo potrudi, ti pa mu raztolmači, da se angleščine ne uči zato, ker mu na glupi gimnaziji težijo, ampak zato, ker je neizogibna, če hoče v življenju počet kaj drugega, kot pa štancat nekaj za tekočim trakom.

razočarana si nad tem, koliko zahtevajo?????

Ah dej no mir, lepo te prosim! Pač en predmet mu ne gre, so what? Naj ima tiste inštrukcije, pač ne bo ravno blestel pri angleščini, mu pa pač kaj drugega bolje šlo.

Jaz sem imela celo gimnazijo probleme z matematiko in naravoslovjem in sem imela stalno inštrukcije. Včasih občasno, dostikrat v rednem tempu, da je inštruktor pomagal pri domačih nalogah, kaj dodatno razložil, še pri fiziki je pomagal – in kaj, matematiko sem imela 3, včasih celo 4, na maturi jo naredila potem s 4!

Šla sem na faks, ki mi je ležal (jeziki, družboslovje), tam sem blestela, diplomirala z desetkami in danes sem ful uspešna.

Ej, res, s temile inštrukcijami ste že prav naporni. Predvsem če bereš tele babe tu gor, včasih je tale forum prav škodljiv, ker ljudem pere glavo. Babe tu gor začnejo takoj bevskat, da kake inštrukcije, kot da je konec sveta in otrok je na pol bebec, če rabi dodatno pomoč. ma dej no mir. Pač, mu ne gre, razlaga v šoli ni dovolj, ja, morala bi biti, a pač ne živimo v idealnem svetu, jebiga – del zrelosti je tudi znati povedati, da rabiš pomoč in pomoč sprejeti! In kaj potem če ima tiste inštrukcije, dio mio, no.

Predvsem gre tu za neko dokazovanje, predvsem staršev, ki ne morejo sprejeti, da otroku pač vse ne gre. To še ne pomeni, da je gimnazija za odpis – zaradi enega predmeta, no! Res, v tej gonji po nekih v nebesa postavljenih lestvicah uspeha boste sebe in svoje otroke čisto uničili!

Ko meni ni šla matematika, je moja mama rekla: tudi meni ni šla, cela groza – pa je ravno tako naredila gimnazijo ter končala pravno fakulteto in bila zelo dobra pravnica. In kaj zdej? Ker se je matrala pri matematiki bi morala pa kar celo izobrazbo v sekret zabrisat ali kaj?

Ko sem prebrala tvoj naslov, sem mislila, da ima fantin najmanj 5 graj ali kaj že, potem pa vidim, da mu pač škripa pri angleščini…res, dej no mir.

Jasno da je depresiven, ker se tovrstna bolna pričakovanja prenaša na otroke, da so že oni čisto blesavi od vseh teh zahtev in pričakovanj – dejte se vsi skupja raje naučiti življenje jemati malo manj perfekcionistično pa malo bolj fleksibilno pa malo bolj s sprejemanjem danosti, da pač nisi za vse, a to ne pomeni, da je kaj narobe, če to priznaš, sprejmeš pomoč in greš dalje.

res, ne delajte cirkusa iz brezveznih stvari. ne rečem, če bi mu škripalo pri 5 predmetih, a eno angleščino boste pa že pod streho spravili in to ne pomeni, da je fant ‘nesposoben’ in ‘len’ ali ‘butast’, samo pač mu možgani delajo v kako drugo smer. Dajte mu spodbudo, da bo že in čao. ne pa kar puško v koruzo pa zdaj še mama ne more spat od tega…dej no dej.

malo bolj na easy začnite jemat zadeve – pa malo manj tega foruma ti svetujem, ker tele perfekcionistične monovke s svojimi reglci in ‘sistematiko’ so prej škodljive kot ne pri takih vprašanjih.

Glej, moja 2 otroka sta še v vrtcu, tko da ti pišem iz lastne izkušnje…po vseh 8-ih razredih OŠ, ko sem bila odlična, začnem s 1. letnikom gimanzije in totalen šok. Matematika mi je delala blazen problem in ocene so mi blazno padle. Fora je bila v tem, da nisem imela pravih učnih navad iz OŠ. Tudi sama sem takrat brez samozavesti razmišljala o prestopu na kakšno drugo srednjo šolo, starši mislim da tudi, čeprav mi tega niso ravno pokazali. In ko je bila sredi leta res že kriza in muka, so mi začeli plačevat inštrukcije, šla sem vsega ene 5X, toliko da sem se “naučila pravilno učiti” matematiko in ne boš verjela, da je matematika postala moj najlubši predmet na gimaziji do konca. Tako da…vpiši ga/jo na inštrukcije, ne pokaži teh dvomov v njega/njo kot si jih pokazala nam, jaz vem, da vam bo uspelo, pa brez prepisa na kakšno drugo srednjo šolo. Bi bilo škoda, bi si zaprli pot za naprej. No, meni je uspelo, kljub vsem težavam v 1. letniku, imam končano medicino. Srečno! Lp

Seveda vztrajajte, zaradi tega, ker mu “ne gre” angleščina, ga pa res ne boste prepisali v drugo, lažjo šolo. Saj šola je zato, da se naučiš, ne da že vse znaš in z levo roko delaš. Moja prva ocena 1. letnik gimnazije pri angl. je bila 1, druga 2 … Seveda je bil šok iz ene povprečne OŠ (kjer ssm imela angl mimogrede 5), na jezikoslovno smer precej zahtevne gimnazije, pa še prfoksa je bila ena zahtevnejših.
Pa še predlog: naj gre med poletjem v kakšen tečaj v Anglijo, ali pa pojdite celo skupaj tja na počitnice, mogoče jo bo celo vzljubil …

Jaz sem imela v gimnaziji probleme z anglescino. Matura je bila sicer lazja kot testi od profesorice. Slovnice nisem in nisem razumela. Potem sem sla na fax, kjer smo tudi imeli anglescino in na mojo veliko sreco (takrat na zalost) sem imela eno res zajeb*** profesorico. Izpit mi je ratalo narediti sele v 4. poizkusu. Takrat sem se vsedla za knjigo, predelala vse in se prvic v svojem zivljenju res poglobila v slovnico dokler je nisem pogruntala. Izpit sem naredila z 8 😉 Anglescina mi ne dela nobenega problema vec, res pa je, da kaksen hud strokovnjak verjetno nikoli ne bom 😉
Veliko srece. LP

Če si otrok še naprej želi biti v gimnaziji nima smisla, da mu omenjaš izbiro druge šole, ker bi mu pomoje še dodatno zbila samozavest (drugače se to lahko naredi tudi sedaj med šolskim letom)…

Fino bi bilo, da najdete kakega fajnega inštruktorja, ki ga bo na zabaven način spodbudil k učenju in ga pripeljal do pozitivnih ocen. Je pa težko za otroka, ko ima v OŠ petice, noben predmet mu ne dela problemov in potem v SŠ šok, cveki, padec samozavesti in na koncu ga postane strah tega predmeta. Ampak ta se hitro razbline ob prvih dobrih ocenah. Tko da kr korajžno in optimistično naprej:))))

Naj sin sam pove, ali si želi nadaljevati na gimnaziji, ali pa ne.

Zaradi angleščine (samo angleščine) jaz ne bi prepisovala otroka.

Če ima sin cilje, kaj bo po gimnaziji, naj ga ta želja vodi naprej in naj naredi to angleščino.

Samo svoje cilje naj uresniči.

Moj sin je ponavljal 1. letnik gimnazije. Nato mu je šlo naprej OK. Zdaj študira uspešno tisto smer, ki si jo je že takrat želel oz. tisti poklic, ki ga res zanima in katerega bo opravljal. Važno je, da ga podpiraš,tudi če bo ponavljal. (seveda če je nasplošno dober in marljiv otrok)

Naša je tudi letos v prvem letniku gimnazije.
Tja je šla polna optimizma,vendar je kmalu ugotovila,da je resnica čisto drugačna.
Imeli smo kar precej težav,tudi prepis na drugo šolo je omenjala.
Naša ima največ težav z matematiko.
Enostavno pravi,da razlaga njihove profesorice ne razume,pa tudi če jim večkrat razloži eno in isto stvar.
Ocene so sedaj lepe,ves čas jo spodbujamo,je pa res,da je nekako prišla do tega da tako lahko kot ji je šlo v osnovni šoli tukaj ne bo šlo.
Uči se ogromno,snovi je veliko,včasih ji še sama rečem,naj naredi pavzo.
Dokler je pripravljena sama vlagati toliko čas in energije v to ji bo šlo v to sem prepričana,če ne,pa jaz pravim svet se zato ne bo nehal vrteti.

Moja jhči e v 1. letniku likovne gimnazije. Vpisala se je s prav dobrim uspehom in s težavami pri matematiki. To pač ni njeno področje, zato sem že nazačetku leta dobila inštruktorico. Prvi test je bil, kaj drugega kot 1. Včeraj so pisali drugega in ga še niso dobili nazaj. Jaz mislim, da bo kljub težavam izdelala in ji ne jemljem morale, čeprav ona včasih omahuje. Težave, tudi pri drugih predmetih, veliko pripisujem tudi prehodu iz OŠ na gimnazijo. Vse je drugače, profesorjev še ne poznajo, njihovih zahtev, kriterijev, načina… Skratka, jaz ostajam optimist in po parih mesecih res ne gre obupati. Srečno.

Prebrala sem čisto vse, hvala vam, seveda ne bomo obupali, ampak potrebovala sem malo podpore, branja, saj veste kako je to…je takoj lažje, ko malo bereš podobne izkušnje. Držite pesti da v teh dneh piše angleščino pozitivno*-*!

Hvala!!!

Zakaj jih sploh vpisujete na gimnazijo???
Je to zdaj moderno ali kaj?

Naša se je vpisala na gimnazijo in na sredi prvega letnika prepisala na drugo smer. Samo ni imela samo pri enem predmetu težave. Če je to samo en predmet naj se nauči. Če je to več predmetov jo prepiši. Meni se zdi prav, da se je prepisala in tako izdelala letnik na drugi smeri. Je pa res, da ji je ta druga smer tudi veliko bolj pisana na kožo.

Sem mama srednješolca, hodi v 2. letnik. Popolnoma te razumem kako je, poznam kar nekaj sinovih sošolcev iz OŠ, odličnjakov, ki so se prepisali. Ma ni za obupat, da je le pozitivno. Moj sin je bil sprva zlo navdušen nad gimnazijo- strokovno, pa si je zadnji čas premislil. Težave ima z SLO in MAT, jeziki (tuji) mu letijo. A ni zanimivo? Seveda smo starši včasih na koncu obupa, vendar, moramo jim stati ob strani tako ali drugače, jaz mislim, da bo še vse vredu, sploh če ima inštrukcije. Držim pa pesti za pozitivne ocene iz ANG. LP in veliko uspeha.

so ocene od 1 do 5, od tega le 1 negativna in ne dovoli izdelati razreda.
Imam občutek, da nekateri starši pričakujete od gimnazije oziroma vidite gimnazijo in 4 in 5. Ne, tudi tam obstaja cel spekter ocen. In so dijaki, ki so končali gimnazije z zadostnim in so doštudirali. In so dijaki, ki so končali z odličnim, pa niso nikoli doštudirali.
Popolnosti ni.

Ljudje božji, kakor kdo sicer, ampak obstajajo tudi druge šole kot je samo gimnazija. Gimnazija je šola za NAJBOLJ SPOSOBNE UČENCE in če to vaš otrok ni, naj se ne muči z gimnazijo, ker bo točno do tega prišel, kot praviš: nizka samopodoba in občutek, da je neumen. Zakaj jih mučite s temi gimnazijami? Zakaj menite, da bodo imeli na koncu, ko in če komaj prilezejo skozi gimnazijo, pa velike možnosti za dober študij? Za kaj že? Za tiste fakse, ki nimajo nobenih omejitev, to pa so kakšna orientalistika, matematika, fizika (otrok, ki ima probleme z matematiko najbrž ne bo šel tja), primerjalno jezikoslovje in kup ostalih študij, po katerih ni zaposlitve. Res me zanima, kaj jih toliko ženete v gimnazijo??

Kaj je narobe s štiriletnimi tehniškimi šolami?

Zdaj je stanje na naših srednjih šolah tako, da je po gimnazijah tretjina otrok, ki nimajo sposobnosti za tja, na tehniških šolah prav tako (tam so večinoma tisti, ki bi po sposobnostih sodili v triletne poklicne) in tako dalje. Kar se dogaja, je to, da ni več DOBRIH MOJSTROV, DOBRIH TEHNIKOV itd., ki bi jih pa krvavo potrebovali.

Daj otroka v kakšno srednjo tehniško šolo (strojna, računalniška, zdravstvena… kar mu pač bolj leži) in boš videla, kako bo zablestel, ker bo med boljšimi. Naprej pa potem tudi lahko gre. Moja srednja hči je po srednji zdravstveni šoli (bila je odlična v 9. razredu, ampak matematika ji ni šla zelo dobro, v gimnaziji bi gotovo imela hude težave) šoli naredila še dodatni predmet biologijo pri poklicni maturi in se s super točkami vpisala na mikrobiologijo. Zdaj je ena boljših študentk, prehitela je kar nekaj gimnazijcev, ki so gimnazijo izdelali z zadostnim ali dobrim. Starejši sin je končal gimnazijo, najprej bil prav dober, potem v 4. letniku dober, ni se uspel vpisati v željeni faks, ker sprejemajo samo gimnazijske odličnjake, šel na računalništvo, kamor bi prišel tudi s srednjo računalniško šolo. Dobro, njemu je pač šlo, nikoli ni imel negativnih ocen.

Zakaj torej za vraga mora vsak otrok končati ravno gimnazijo? V redu, ne rečem, če ima točno določeno željo, npr. da bi šel študirat recimo za psihologa ali defektologa. V redu, pač naj gre, ker moraš imeti gimnazijo za te študije, omejitev pa ni hudih, prav tako službo verjetno dobiš. Na en kup družboslovnih faksov, kjer se z diplomo lahko slikaš, bolje da niti ne pomislijo.Ampak pobožne želje kot npr. medicina, farmacija…., kjer je treba biti popoln odličnjak, da prideš notri……. dajte no, če ima otrok hude težave. Kakšno strojništvo tudi ni variante, da sploh sanja, da bo naredil, če je na gimnaziji zdeloval z zadostnim in komaj sfolgal matematiko, fiziko…. Pač bodite realni, no. Otrok, ki se komaj vleče skozi gimnazijo, bo najverjetneje obtičal nekje na sredi poti, potem, po dolgem mučenju, da bi naredil maturo, se bo vpisal ali nekam, kjer zadeve ne bo zmogel, ali nekam, kjer službe po diplomi ne bo.

Vi sicer po svoje, ampak malo realnosti vam ne bi škodilo. TO JE MOJE MNENJE.