Oče ima raka na plučih, možganih, kosteh, koži . Približno en teden ga že boli požiralnik ne glede na to ali pije vodo, ali poskuša jesti. Zdravnik, ki ga je pregledal, je predlagal, da bi mu naredili gastrostomo. Ali ima kdo iskušnje s tem ? Kako poteka hranjenje? Ali bo tudi pil na tak način?

Draga marka,

pripravila sem obsežnejši odgovor na vaše vprašanje. Postopek sem opisala obširneje in tudi bolj splošno, da bo uporaben tudi za druge, ki se morda soočajo s tem. V prispevku boste našli veliko koristnih informacij tudi za vaš primer.

Lepo vas pozdravljam!

Irena

Gastrostomija je kirurški postopek za nastavitev cevke skozi trebušno steno v želodec. Cevka se uporablja za hranjenje in dodajanje tekočin ali za odtekanje (drenažo). Če se cevka uporablja za hranjenje in ne za drenažo, ima lahko zaklopko, ki preprečuje potovanje v obratni smeri kot je zaželjeno.

Gastrostomija se izvede, če moramo bolnika začasno ali trajno hraniti neposredno skozi cevko v želodec. Razlogi za takšno hranjenje vključujejo nepravilnosti ob rojstvu (ustne votline, požiralnika ali želodca) in težave pri požiranju – npr. zaradi mišične oslabelosti in drugih stanj. Koščki hrane lahko v tem primeru zaidejo v pljuča, kar lahko povzroči pljučnico ali celo zadušitev. Gastrostomija se napravi tudi za drenažo želodca, kadar je to nujno zaradi dolgo trajajoče zožitve prehoda želodca v tanko črevo. Takšne zožitve lahko povzroči brazgotinjenje zaradi peptične razjede (ulkusa) ali tumor. O gastrostomiji je dobro razmisliti, kadar je postalo hranjenje za bolnika mučno in težko, ker ne more požirati.

Gastrostomija je relativno preprost postopek. Kot je to pri vsakem kirurškem postopku se lahko prej pojavijo zapleti pri bolnikih, če so kadilci, predebeli, alkoholiki ali uporabniki drog. Nekatera zdravila, ki jih bolniki jemljejo, lahko povečajo tveganje za zaplete, če se uporabljajo hkrati z anestezijo. Glavni zapleti ob in po operaciji so vnetje, krvavitev, premestitev cevke, napihnjenost želodca, slabost in driska.

Pred operacijo bo izvedena endoskopija in slikanje prebavil. Endoskopija je postopek, kjer se inštrument, na katerem je majhna kamera, vstavi v prebavila, tako da lahko zdravnik z njo pogleda prebavila. Izvedejo se tudi preiskave krvi in urina, bolnik se lahko sreča z anesteziologom za oceno posebnih stanj, ki bi lahko vplivala na anestezijo.

Gastrostomija je kirurški postopek, ki ga opravi kirurg ali gastroenterolog, da bi imel želodec zunanjo odprtino. Ta postopek se izvede bodisi v splošni anesteiji – kjer je bolnik kot v globokem snu in se ne zaveda, kaj se dogaja – ali z lokalno anestezijo, kjer je bolnik buden, vendar omrtvičimo del telesa med operacijo. Vselej je bolje, da se postopek izvede v lokalni anesteziji, če je to mogoče.

V levo stran trebuha se napravi majhen zarez, nato se zareže še skozi želodec. Naredi se stoma, luknja premera majhnega svinčnika. Majhna, upogljiva votla cevka, običajno narejena iz polivinilklorida ali gume, se vstavi v želodec. Želodec se okoli cevke tesno zašije in vreznina se zapre. Postopek se izvede v bolnišnici.

Narisan je na tej povezavi:

Koliko časa mora bolnik ostati v bolnišnici po operaciji je odvisno od starosti bolnika in bolnikovega splošnega zdravja. V nekaterih primerih je lahko ta čas en dan, pogosteje pa je daljši. Normalno se želodec in trebuh zacelita v 5 – 7-ih dneh. Bolniki slabega zdravja potrebujejo bolj intenzivno nego.

Takoj po operaciji se bolnika hrani intravenozno najmanj 24 ur. Ko so slišni zvoki prebavil, kar pomeni, da prebavila delujejo, se lahko začne bolnika hraniti s tekočino skozi cevko. Postopoma se hranjenje povečuje. Po operaciji lahko bolnik občuti nekaj nelagodja.

Zelo pomembno je pravilno poučevanje o uporabi in skrbi za gastrostomo in cevko. Bolnike in člane njihovih družin naučijo, kako prepoznati in preprečiti vnetje okoli cevke, kako hraniti preko cevke, kako poskrbeti za odmašitev cevke, če se zamaši, kaj storiti, če se cevka iztakne in s katerimi normalnimi aktivnostmi lahko bolnik nadaljuje.

Po postopku je bolnik sposoben prejemati hrano skozi cevko.
Celotna operacija traja 15 do 30 minut in oseba je povsem budna nekaj ur kasneje. Vstavljanje cevke ne bi smelo biti boleče, bolnik se ne spominja neprijetnosti med postopkom.

Ko so cevko vstavili, jo preverijo s tekočino. Hranjenje se lahko prične kmalu po vstavitvi in zdravnik bi moral svetovati, katero hrano in kako uporabljati. Med hranjenjem se cevka lahko včasih poveže s črpalko, ki počasi potiska tekočo hrano skozi cevko v želodec. Hrano se lahko potiska tudi ročno, z uporabo večje brizgalke (injekcije).

Ko se je vreznina popolnoma zacelila, se oseba lahko kopa in celo plava, če je cevka zaprta. Ko se cevka ne uporablja za prehranjevanje, je lahko prilepljena ob trebuh in je komaj opazna.

Odločitev o gastrostomiji je lahko zelo težka. Dejstvo, da bo bolnik potreboval umetno metodo hranjenja včasih težko sprejme, pridružene so tudi bojazni. Vendar bo postopek odpravil dolgotrajna in stresna hranjenja. Določeno hrano lahko še vedno bolnik normalno (skozi usta) prejema v prvih tednih po operaciji, cevka se lahko uporablja kot dodatek za preprečevanje podhranjenosti. Nekateri ljudje cevke v začetku ne želijo uporabljati in jo imajo “za rezervo”, če bi hranjenje postalo težavno. Vendar, če je bil razlog za vstavitev cevke težave s požiranjem in torej obstaja možnost aspiracije hrane (hrana, ki zaide v pljuča), je pomembno, da se posvetujemo, katera hrana in pijača je še primerna za hranjene skozi usta. Včasih je varneje, da hranjenje skozi usta opustimo. Pozanimajte se, ali je pitje skozi usta varno ali ga morate opustiti.

Če je postalo dihanje težko, je treba cevko vstaviti globlje. Postopka v tem primeru ne smemo prelagati, saj se dihanje lahko med postopkom še poslabša.
Pomembno je, da se o vsem pogovorimo s sestrami, zdravniki in drugim zdravstvenim osebjem, morda tudi z bolnikom, ki že ima cevko, ter razmislimo o razlogih za in proti.

Priporočljivo je, da se za hranjenje skozi cevko uporablja pripravljena hrana za ta namen. Na ta način bo dieta uravnovešena, vsebovala bo pomembne vitamine in minerale. Nekatere izmed teh pripravljenih jedi vsebujejo vlakna, ki omogočajo redno krčenje in premikanje črevesja, četudi bolnik ni sposoben jesti sadja, zelenjave in drugih z vlakninami bogatih jedi. S takšno pripravljeno hrano je najmanj težav z zamašitvijo cevke. Skozi cevko lahko vbrizgamo tudi tekoča zdravila.

Skozi cevko lahko hranimo kadarkoli, vendar nekatere družine vztrajajo pri skupnem obedu, le eden izmed njih se hrani malo drugače. Drugi bolniki se hranijo tudi npr. ponoči. Ko je družina zbrana ob obedu, lahko bolnik dobi lažjo malico ali le pijačo. Vsak posameznik je drugačen in si prilagodi hranjenje po svoji želji.

Cevka je majhna in jo prekrivajo oblačila, tako ne bo nihče vedel zanjo, če mu tega ne poveste. Cevka je vidna npr. pri kopanju, zato lahko ženske in deklice nosijo npr. enodelne kopalke, da jo prekrijejo. Cevko lahko prekrije tudi večji obliž. Plavanje je celo zaželjeno, vendar mora biti prehranjevalni del zaprt.
Da bi se cevka ujela v oblačilo in se iztaknila, ni zelo verjetno, saj je na svojem mestu delno fiksirana s posebnim plastičnim diskom ali z vodo napolnjenim balonom. Cevka se ne more iztakniti, če se balon ne izpusti, to pa se naredi, če se cevko obnovi. Če se cevka iztakne – brez panike. Na stomo položimo čisto suho brisačo, da pivna tekočino. Stopimo v stik z zdravstvenim osebjem, ki pomaga zamenjati cevko ali to storimo sami, če znamo. Stoma se lahko kar hitro zapre, zato je pomembno, da cevko hitro zamenjamo, da se izognemo vnovičnemu kirurškemu postopku. .Bolje je imeti vnaprejšnji načrt pred dogodkom, da vemo, kako bomo ukrepali.

Koliko časa bo cevka ostala, je odvisno od stanja bolnika. Če se cevka odstrani, se bo luknja v želodcu zacelila zelo hitro – celo v 45 minutah, ostane pa le majhna brazgotina.

Cevke terjajo malo vzdrževanja. Lahko se zgodi, da balon, ki drži cevko na mestu, poči ali se postara – to se zgodi vsakih 6 mesecev, vendar je odvisno od tipa cevke, ki jo ima bolnik. Zamenjave se lahko nauči vsakdo in traja le kakšno minuto.

Večina cevk pušča manjšo količino tekočine, ki jo popivnamo s kosmom vate. Ta tekočina, ki izteka iz želodca, lahko draži okolno kožo, zato je pomembno kožo očistiti, obrisati kakršnokoli puščanje in namazati z zaščitno kremo. Normalno je to puščanje zelo majhno in ne bo pustilo madežev na obleki. Če pa pušča cevka več, jo je verjetno treba zamenjati, morda ni prave velikosti ali pa pušča balon. Ta problem mora rešiti zdravstveni strokovnjak.

Včasih se koža v okolici stome vname in boli ali postane bolj zatrdela. Zato je pomembno skrbeti in čistiti stomo, pri pregledu naj jo nadzoruje zdravnik ali sestra.

Če v želodec pride preveč hrane prehitro, se lahko pojavijo bolečine v njem, napihnjenost in diareja. To se lahko zgodi, če želodec ni vajen večje količine hrane. Režim hranjenja naj bo v skladu s priporočili zdravnika, količino pa večamo postopoma. Pri hranjenju večina ljudi ne čuti ničesar, če poteka počasi in pravilno, sicer pa jim je lahko slabo ali jim gre na bruhanje. Če se to zgodi, hranjenje prekinemo ali upočasnimo.

Če damo hrano premo gastrostome, je bolnik ne bo okusil, saj so okušalne brbončice na jeziku. To pa je lahko tudi prednost pri jemanju zdravil zoprnega okusa. Bolnik bo še vedno lačen in tudi sit. Normalno lahko tudi bruha, kar je pozitivna reakcija, če se ne počuti dobro in mora telo zavreči nekaj, kar je v želodcu.

V nekaterih primerih zdravnik priporoči operacijo po Nissenu, ki napravi mišice na vrhu želodca tesnejše, zato se hrana težje vrača v požiralnik (preprečevanje gastroezofagealnega refluksa). To se izvede, kadar obstaja tveganje za vračanje hrane in njeno napačno pot v pljuča. Oseba s to operacijo bo težje bruhala, zato se mora vsebina želodca v primeru, da bi oseba bruhala, izprazniti skozi gastrostomo.