ga ima še kdo?

Jaz imam že nekaj časa vitiligo, ki se mi veselo širi. Najprej sem bila psihično čisto na tleh, zdaj pa lahko rečem, da sem se sprijaznila, čeprav sem zjutraj še vedno žalostna ko se pogledam v ogledalo. Okolica me lepo sprejema za ostale me niti ne skrbi…Ima še kdo to zoprno bolezen?

Draga “vitiligo”!

Prav žal mi je, da te je doletel vitiligo. O tej bolezni veliko premalo vem, da bi tukaj kaj preveč o njej pisala. Sem pa šla zdaj na Google in imaš o njej veliko gor. Lahko greš celo na Lunin forum, kjer se ljudje menijo o tem (tisti, ki ga imajo, najbrž).

Dodala bi, da kakršnakoli bolezen vedno pride z nekim razlogom. Lahko, da smo preveč delali. Lahko, da smo premalo počivali. Lahko, da smo se napačno prehranjevali. Nekaj smo gotovo delali “narobe”, saj je bolezen vedno neko opozorilo na to. In ko iščemo, kaj bi nam pomagalo ozdraveti in medtem verjetno tudi popravljamo, kar smo delali napak, počasi okrevamo in se bolezen umika. In bolezen se umakne hitreje, če smo prej pripravljeni videti, kje smo napačno zastavili zadeve.

Spomnim se, da je moja sorodnica dobila vitiligo, ko je bila v 1 službi. Bolezen jo je prisilila, da je šla na bolniško in potem ni več mogla opravljati tistega dela, našla pa si je novo delo, v katerem je veliko bolj uživala. ?? Narava sama jo je prisilila, da je šla tja, kjer je potem dejansko bolj uživala…

Upam, da si v mojem pisanju našla vsaj kanček zase!

Srečno!

Maja

živjo vitiligo

sicer se nisem bila pri dermatologu imam ze dobro leto te flekce in ob prebiranju forumov ugotovila da je to to. sem že psihično na tleh, zaenkrat so na nevidnih mestih. strah me je sirjenja. a veš če se vedno širi kako je s tem? kaj pa prekrivna kozmetika? meni se je to nardilo ko sem se przgala v solariju in sem misla pač flekci nisem vedela za to zadevo. hvala za odgovor