G8
In da bom tudi jaz razumel mi odgovori na vprašanja, ki sem ti jih že zastavil:
V čem je stvar tega protiglobalizacijskega protesta? V tem, da naj bi korporacije izkoriščale ubogi narod nekje v pakistanu, ali v tem da ta bogi narod odvzema nam delo? Kako bi potem vse skupaj rešili? Prepovejmo zahodnim tovarnam odpirajne obratov v nerazvitem svetu?
Glede prvega vprašanja še sprejemam dejstvo, da ima vsak človek svoj odgovor nanj in so lahko odgovori tudi nasprotujoči si.
Ampak na vprašanje: “Kako bi stvar spremenili?” pa v tej debati ni nihče odogovril. Nihče ni dal konkretnega predloga, čeprav bi bil najpomembnejši.
Tudi vi ga niste in če ga imate ga končno podajte v nekaj stavkih.
Vam povem,kako se znamo boriti proti globalizaciji. V eni vasi blizu Ljubljane je ena majhna trgovina,kjer se prodaja ženska obleka ter veliko se šiva po naročilu. Cene so nižje kot v trgovinah v Ljubljani. V 10. letih je to trgovino obiskalo približno 5% vaščanov, ampak je še kar šlo. Potem je prišel Leclerc,pa je trgovinica propadla,pa še vedno so cene nižje. To je naš prispevek proti globalizaciji 🙂
Ž
Na žalost odgovor ni ne preprost ne enostaven. Veliko je že, če se strinjamo, da je globalizacija :
– dominacija razvitih nad nerazvitimi
– izkoriščanje revnih
– potencialna nevarnost za demokracijo kot politični sistem, kajti veča
neenakopravnost med ljudmi; odloča namreč le par ( 8 ) ljudi oz. vlad
– nenazadnje potencialna ekološka nevarnost, kajti namesto odpravljanja onesnaževalcev jih samo preseli na jug ali vzhod
– in nenazadnje moralna sprevrženost, ki za krinko razvoja in izboljšav skriva navadno okoriščanje manjšine.
Ne vem, vračanje nazaj gotovo ni dobro, morda leži rešitev prav v doslednem spoštovanju demokracije – ampak tako, da so Pakistanci ravno toliko vredni kot Američani in Nemci.
Sedaj se lahko precj bolj mirno in argumenitarno pogovarjava. Tokrat bom to rekel: meni se še vedno bolj zdi, da so to bolj negativne posledice globalizacije in ne globaliacija sama. Še vedno obstajajo tudi pozitivni primeri in še vedno bom ostal pri primeru Danfossa. Pozitivne posledice globalizacije se mi zdi tudi na primer delo na daljavo, tako da lahko npr. programer v Indiji dela za računalniško podjetje v Maleziji. Tako si postanejo programerji po celem svetu konkurenčnejši. Torej to je en od mehanizmov za odpravo neenakosti po svetu. Vendar je pa tudi res, da ne zagotavlja socialne varnosti, kot bi jo imeli sicer. Tako, da smo zopet pri pozitivnih in negativnih posledicah. Primer je tudi odprtost kultur. Ljudje lažje vidijo kako živijo drugi ljudje po svetu (seveda če jih to zanima), hkrati pa to vodi k stapljanju in izgubi kultur. Kar je zopet negativna posledica.
Torej s tem odstavkom bi rad pokazal, kako kompleksno je to vprašanje,na kar si tudi ti opozoril. In zato menim, da ni primerno kar iti na ulice in kričati proti globalizaciji, po možnosti pa ob enem še razbijati. Ne vem zakaj se ne bi potrudili, da bi iz tega pojava vzeli vseh pozitivnih dejavnikov, ter skušali omiliti ali preprečiti negativne. Samo, da bi to dosegli se je treba usesti in razmisliti o vsem kaj bi se dalo narediti ter potem to tudi narediti. Predvsem kaj bi se dalo narediti v domačem kraju, da bi bil svet lepši. In kako vsakega posameznika pripraviti do tega da bo pri tem sodeloval. In potem se nas bodo lahko “slabe” korporacije bale. Mnogi se tega ne zavedajo, mogoče te korporacije še najmanj, da so na koncu še vedno odvisne od nas ljudi. Verjetno se v slednjem strinjaš z mano Gabriel.
Na koncu naj še enkrat ponovim to, da še vedno upam in sem prepričan, da za dosego tega cilja ni potrebno nasilje na ulicah.
PS:
upam, da ne zameriš ker te tikam. Tudi ti mene daj.
Lepo ste se razpisali, hvala vam za odgovore. V vsakem odgovoru sem prebrala delček moje resnice. Prav imate: ne smemo skrivati glave v pesek, skrbeti moramo za šibkejše in revnejše, a po moje boljšega sveta ne bomo dosegli z razbijanjem in požiganjem. Pri eni od mojih delovnih nalog ( izterjava neplačnikov) sem uspešna, ker sem vztrajna. Ne nastopam z nesramnostjo, grobostjo, ker sem ženska in zato “šibkejša” sem se poslužila trmaste vztrajnosti. Tako sem tečna kot tisti pregovorni jecljajoči prodajalec Svetega pisma. No, na koncu stranke raje plačajo kot me poslušajo. Torej se da tudi z nenasiljem in vztrajnostjo nekaj doseči. Mogoče je to na daljši rok, vendar brez zamer, groženj in polomljenih nog.
Čeprav tudi mene kdaj zakuha in so trenutki, ko se želja po miru in nenasilnem reševanju težav bori z željo, da bi pa kar streljala in razbijala, ko vidim vse krivice, ki se dogajajo. Včasih se sprašujem kam nas pelje vse to kar se dogaja, a odgovora še nisem dobila, razen mogoče enega: Že res, da posameznik lahko naredi samo majhen korak, a vsi skupaj lahko obhodimo svet. Največ kar je v moji moči je to, da ravnam pravično v mojem malem sveu in če s tem popravim eno samo krivico je še zmeraj bolje kot nič. Če pa zraven zaradi mojega zgleda koga “pamet sreča” toliko bolje.
lep pozdrav, Tia
NV .. kaj misliš, kakšen bi bil svet narejen po meri malega človeka ??? … ali pa, če bi svetu vladal nekdo od nas .. malih ljudi ??? … bi bil tak svet pravičen za vse ???
.. težke teme za pozno uro … sicer ti pa nimam kaj oprostiti .. izmenjali smo svoja mnenja … spremenili verjetno ne bomo prav veliko … mi je pa všeč tvoje razmišljanje,
pozdrav, Barbara.
Ja to je dobro vprašanje, ki si mo ga zastavila. In ni me sram priznati, da ne vem odgovora nanj. Tudi to je razlog zakaj se ne pridružujem tem demonstracijam. Ker se mi zdi, da če že “rušim” nek sistem ki obstaja sedaj, moram imeti nekaj kar bom postavil namesto njega. Za to bi potrebovali konkretne ideje in rešitve, ki pa jih sedaj ne vidim. Ne morem odpraviti onesnaževanja v deželah na drugem koncu Zemlje, lahko pa skrbim za čisto okolje pri nas, lahko varčujem z elektriko, lahko živim manj razsipno. V bistvu stvari, ki nas jih učijo že od nekdaj. Ampak, ali se jih držimo? Dala si primer tistih rokic, ki delajo naprave, katerih pomena sploh ne poznajo. Te naprave so namenjene nam, ki jih kupujemo. Torej zakaj bi metali kamenje v politike in velekapital. Morali bi začeti pri nas. Seveda so pa to zelo majhni koraki, ki zahtevajo veliko časa. Strinjam se, da so potrebna tudi politična dejanja in predlogi, samo naj bodo konkretni. Imamo vso pravico zahtevat in možnost dobiti: radi bi tak in tak zakon. Ampak moramo vedeti kakšen. In zakoni so večinoma odslikava našega življenja. Vsaj v normalnih demokratičnih državah.
Sicer pa glede sveta pravičnega za vse ljudi tako mislim: Dvomim, da ga bomo kdajkoli dosegli. Narava sama sloni na neravnovesjih. Vedno se pojavi nek plus in nek minus. Zato so tudi nastale gore, zato so se razvila preprosta in vedno bolj zapletena bitja. Če teh neravnovesij ne bi bilo bi Zemlja še vedno obstajala na ravni kamenja in vode.
Ampak temu navkljub mislim, da bi bilo treba stremeti k bolj enakopravnemu svetu za vse, čeprav verjetno ne bo nikoli dosežen. Človek je pač tako bitje, da ga ne moti preveč, če ima več kot ostali okoli njega. Pravzaprav to skuša doseči. Taki smo in taki bomo, vendar lahko še vedno naša dejanja tudi takšna kot sem jih napisal v prvem odstavku.
Sledim tej debati in ker seveda tudi jaz ne poznam rešitve, ki bi svet ali vsaj nas obranila pred slabostmi le-te, sem bila tiho. Bi pa rada opozorila na to, kar je omenil že Sašo, pa izgleda, da je večina kar preslišala. To, da se med sicer mirne demonstrante infiltrirajo provokatorji nasprotne strani.
V ponedeljek je bil na Studio City intervju z dvema slovenskima udeležencema demonstracij (en dr. znanosti, ki je asistent filozofije na fakulteti, drugi mag.), ki sta povedala tudi nekaj o udeležencih – problematičen je takoimenovani Črni blok, v katerem je (po črnem petku) baje prišlo do razdora med mirnejšimi člani in tistimi bolj razboritimi; vseeno je prevladala odločitev, da se ne poslužijo še večjega nasilja. Govora pa je bilo tudi o provokatorjih…..(morda celo plačanih s strani globalizantov….- to je moj dodatek)!
Ž
Seveda ne zamerim, pa tudi v marsičem se strinjam. Le morda v nečem se nisva razumela: jaz sem radikalno nasprotovanje globalizaciji razumel bolj kot eno od poti za spremembo in ne kot odklon. Sem pa proti nasilju kot takem, jasno. Najbolj pa se s tabo strinjam glede izgubljanja kultur. Mi, Evropejci, ki imamo resnično bogato dediščino kar naenkrat zavidamo Američanom njihovo 30 let staro hamburgersko kulturo.
P