Hvala za vašo izpoved, res sem vesela, da ste se oglasili. Mislim, da ste prva oseba, ki mi ne reče: “eh, saj to ni kaj takerga saj vsi kadijo”. In o tej stvari res ne govorim z nobenim ker enostavno ne gre iz jezika, če pa gre pa dobim lep odgovor. Iz dneva v dan se sprašujem, če je z mano kaj narobe ali sem jaz neumna. Enostavno ne vem kaj naj naredim. Včasih se jaz počutim kot, da sem potrebna kakega psihijatra. Vem, da ne delam prav ampak enostavno ne vem kje naj dobim energijo, da naredim korak!?

Želim vam lep dan! Simona