Ali je fluor v zobnih pastah res lahko škodljiv, še posebej otrokom?

Hvala in lep pozdrav!

Spoštovani Leopold,

če bi bil fluor res tako škodljiv kot ga nekateri želijo prikazati, potem ste lahko prepričani, da zobne paste ne bi bile v prosti prodaji.

PFLUORIDI

Za preventivo in nadzor nad karioznim procesom je najpomembnejša stalna nizka koncentracija fluoridov v ustni votlini. Glavna zaščitna vloga fluoridov pri zmanjševanju kariesa je v tem, da pospešuje remineralizacijo (izgradnjo) in zavira demineralizacijo (raztapljanje) sklenine med karioznim procesom. Poleg tega še vplivajo na prehranjevanje kariogenih bakterij, kar pomeni, da delujejo tudi baktericidno (ťubijajoŤ bakterije).
Optimalna količina fluorida, ki ima maksimalne pozitivne učinke (maksimalna redukcija kariesa) in minimalne negativne učinke (čim manj dentalne fluoroze), je med 0,05 – 0,07 mg na kilogram telesne teže. V Sloveniji vodni viri ne vsebujejo fluoridov oz. se le-ti nahajajo v sledeh (0,08 – 0,09 mg na liter vode, v Ljubljani celo med 0,02 – 0,03 mg fluoridov/liter). Za nastanek fluoroze oz. potencialno predoziranje je kritična meja 0,3 mg fluoridov/liter vode.
Fluoridi v nizkih koncentracijah niso toksični, težave nastopijo pri večji koncentracijah. Verjetna toksična doza je 5 mg fluoridov / kg telesne teže – pri 10 kg otroku je to 45 g tuba zobne paste (zato je pri uporabi past potreben stalen nadzor staršev). Smrtna doza naj bi bila med 32 – 60 mg fluoridov / kg telesne teže.
Pomembno je vedeti, da ima škatlica 0,25 mg Fluronatrila 400 tabletk, kar skupaj nanese 100 mg, škatlica 1 mg Fluornatrila pa 250 tabletk, kar je 250 mg, zato PREVIDNO. Tabletke in zobne paste morajo biti vedno izven dosega manjših otrok.
Če slučajno pride do zaužitja večjih količin fluoridov, je najpomembnejše hitro ukrepanje. Antidot fluorju je mleko, ki naj ga otrok použije čim več, čim hitreje pa ga tudi odpeljemo k zdravniku.
Iz zgoraj napisanega je razvidno, da so količine fluridov, ki jih otroci dobijo v tabletkah minimalne in nenevarne. Otroci naj bi fluoride jemali po naslednji shemi:
6 mesecev – 3 let 0,25 mg
3 let – 6 let 0,5 mg
6 let + 1,0 mg
Pri zobnih pastah moramo biti pozorni na to, da otrokom umivamo zobe z otroško zobno pasto, ki naj vsebuje med 1000 – 1100 ppm fluoridov. Otroku sami doziramo zobno pasto – na ščetki naj bo le minimalna količina paste (npr. za grah).

Viri:
Clarkson J. J. Role of Fluoride in oral health promotion. International Dental Journal 2000; 3: 119-129.
Mekertichian K, Messer J. B. Fluoride modalities, Handbook of Pediatric Dentistry, Mosby 1998; 39-50.
Koch G, Poulsen S, Twetman S. Caries prevention in child dental care, Pediatric Dentistry-A Clinical Approach, Munksgaard 2001; 130-135.
Mokorel T. Predavanje na 2. kongresu stomatologov Slovenije v Portorožu 1996
rilagam pa še že objavljeno pisanje o fluoridih na splošno.

Lepo pozdravljeni!

Kako dajati ta fluor majhnemu otroku, ki še ne more pogoltniti tablete? Moj mali pri 14 mes. ne požre ničesar trdega (res, niti igračk, frnikol ali graha, koruze, grozdja…).
Zamislila sem si, da bom tabletko zdrobila v žlici, jo pomešala z malo vode, vzela vatirano paličico, jo pomakala v to tekočino ter mu z njo mazala po zobkih, dokler je ne bo zmanjkalo (jo posesa).
Kako se vam zdi? Kako pa vi naredite (če dajete fluor, seveda)?

In še to: starejši sin je dobival fluorove tbl. Glede tega sem bila zelo natančna: povsem po navodilih pediatrinje.
Sedaj mu izrašča zadnja 6 (od 4ih). Prva je skoraj povsem demineralizirana in je že precej manjka (razpada pač), druge tri so tako tako – za silo. Pikaste so vse. In že mlečne 5 in 4 so izrasle pikaste, a me ni skrbelo.

Sedaj pa, ko vidim kam gre to s starejšim, se vprašam: je pametno dati malemu ta fluor, ki ga je dobil pri pediatrinji?

Toliko sem prestala zaradi zob, da sem naredila vse, da bi otroci imeli zdrave zobe. Pa se dogaja takole… Ne morem preboleti te žalosti in strahu, zato sem sedaj povsem razdvojena .

Lep pozdrav!

Spoštovana LiLi,

če otrok noče oz. ne more pogoltniti tabletke, potem bo vaš način povsem primeren (in tudi dobra ideja za ostale mamice). Glede tistega, da noče požreti frnikole, igračk,…pa upam, da ste se le šalili. Grah, fižol in koruza že, že, frnikole pa res ne sodijo v usta.
Prvi stalni kočniki začno mineralizirati ob rojstvu. Če ste pričeli dodajati fluor pri šestih mesecih, potem to nima veliko zveze s hipoplazijo šestic. Strokovnjaki ugotavljajo, da so hipoplastične šestice verjetno povezane s težavami pri porodu (npr. težave z dihanjem,…).
Kako pa zobozdravnik rešuje težave z demineraliziranimi kočniki pri starejšem sinu?

Ah, seveda, ta “noče pogoltniti” je bil mišljen kot “ne pogoltne” – v smislu, da eni otroci vse tlačijo v usta, ta naš pa niti slučajno ne bi ničesar vzel ali pa celo pogoltnil! Pozna ura in hitrost, pa pride taka neumnost ven :)))
No, naš starejši korenjak je imel 4170g in 53 cm, Apgar 9/9/9 , sesal pa takoj in z vso močjo. Lahek, rahlo “prehiter” porod oz. ne najbolje voden porod je to bil (babica je pač morala nujno na eno cigareto, ko se je glavica že okronala, “saj po dveh urah pa ja ne bo kar rodila!”).
Fantič je bil kar krepko zaripel, ko se je rodil (rdeč, škrlaten obraz). Mnogo bolj, kot drugi otrok. A tega niso omenjali kot problem.
Kaj naj rečem: edini greh, ki se ga zavedam in se ga sramujem, je dudica. Ker so me prsi tako bolele, kot seveda na začetku vedno bolijo – sem mu že v porodnišnici dala dudo, ki jo je na žalost brez oklevanja začel vleči – in pozabljal ob tem na dojenje. Meni se pa sanjalo ni, kako ga lomim. Na žalost je le počasi pridobival na teži. Morda je bil celo podhranjen? razmišljam sedaj, ko vidim, kako napreduje drugi, ki ni nikoli imel ne dude ne stekleničke.
Tako je pri prvem otroku: izkušnje manjkajo…
Sicer pa hodimo te 6-ice premazovat (tubulitec) in čakamo, pač. Zobe čistimo 2-3X dnevno s pasto Fluocaril Junior in supersoft ščetko od Jordana.
Upam, molim, da bodo sekalci vredu. Kajti glede na stanje 6-ic, jojme, je velika verjetnost, da ne bodo. Tako je rekla dr. Pavličeva na kliniki Lj..
Zares, življenje je včasih polno preizkušenj. Čeprav bi marsikdo dejal, da so zobje manj pomembni od kake noge ali roke, ne vem, če bi se čisto strinjala. Zdravi zobje so zame temelj vsega zdravja, saj so kot obzidje mesta. No, ne bom predolgo pesnila. Le toliko, kaj meni pomenijo urejeni zobje.
Vem, da so vzroki za te težave še neznani oz. se ne ve z gotovostjo, kaj jih povzroča. In tudi, da so demineralizirane 6-ice menda precej pogost pojav (nekje sem zasledila podatek, da je otrok s tako težavo na Nizozemskem okoli 10% ?!).
Če bo kdo pri nas delal študijo na to temo, sem pripravljena sodelovati in prisrkbeti dokumentacijo o porodu.
Vsekakor bom hvaležna za vsako koristno informacijo, tako o vzrokih kot o zdravljenju oz. zaščiti teh zob.
Lep pozdrav!

Spoštovana LiLI,

očitno ste že prispeli na pravi naslov za zdravljenje hipoplastičnih šestic. Če se prav spomnim, je prav dr. Pavličeva pred leti delala raziskavo v povezavi s hipoplazijo šestic.
V tolažbo pa le toliko, tudi sama sem videla že precej hipoplastičnih prvih stalnih kočnikov – sekalci niso tako pogosto prizadeti, tako da vseeno še ne vrzite puške v koruzo.

Zanima me, kaj se je dogajalo tem šesticam, če ste kakšne že spremljali do, recimo, 12. leta in več? Puljenje ali kaj bolj spodbudnega (prevleke)? Kako jih obvarovati pred kariesom? Se jih sploh da?

In še o fluorovih tabletkah: menda ne koristi, da fluor jemo (na ta način da se ne vgrajuje v sklenino) ampak da z njim v obliki paste drgnemo po zobeh (na ta način edino pride do učinka)? Kakšno je trenutno stališče stroke – oz. vaše mnenje?

Jej, koliko vprašanj ste mi že odgovorili, jaz pa jih imam vedno veliko, in še več in več se mi jih ob vaših odgovorih pojavlja! ZAdržujem se, da bo prostor še za vprašanja drugih obiskovalcev tega foruma!

Lep vikend!

Spoštovana LiLI,

saj sploh ni problem v številu vaši vprašanj. Konec koncev je popolnoma vseeno ali vi zastavite več vprašanj, ali pa več ljudi zastavi po eno vprašanje. Tukaj sem zato, da poskušam odgovoriti na zastavljena vprašanja in da vsaj občasno razrešim kakšen problem, ki ne potrebuje obravnave v ambulanti.
Žal sodim v malo mlajo generacijo in imam za sabo ravno toliko let delovne dobe, da bi sicer lahko že spremljala kakšno hipoplastično šestico do 12. leta, pa vednar je nisem. Take zobke poskušamo čim bolj utrditi s premazi. Če je sklenina močno okvarjena se večinoma odločamo za ekstrakcije pred izrastom sedmic, ki nato zapolnijo nastalo vrzel. Kako šestice obvarovati pred kariesom? Težko, še posebej, če sklenine praktično ni več. Pomagata res skrbna higiena in odstranjevanje kakršnihkoli oblog, uporaba fluoridnih zobnih past, prehrana, ki ne povzroča prevelikih oz prepogostih padcev pH-ja.
Trenutne ugotovitve glede fluorja so, da fluor v slini (če uživamo tablekte in je tako stalno na volji) lahko takoj nadomesti mineral kalcija, ki je, zaradi delovanja kislin, izstopil iz sklenine.