Najdi forum

Imam velik problem. Zelo težko sprejemam kritiko, poniževanje, nadiranje, pa še bi lahko naštevala, mojega šefa, ki me dan na dan spravlja ob živce. Enako ravna z vsemi podrejenimi, s tem, da smo se mu nekateri že uprli, drugi pa si tega ne upajo najbolj, pa tudi reakcija je bila proti pričakovanju takšna, da se on tega ne zaveda in misli, da smo preveč občutljivi, da on sploh ni tak. Vprašali se boste, zakaj opisujem šefove težave. Zato, ker zaradi njih ne trpi on, temveč jaz. Ker se on ne bo spremenil, prosim za nasvet, kako naj se požvižgam na njegove pripombe, da bom lažje živela oz. da mi ne bo šlo do srca. Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Spoštovana Neža,

najboljša obramba zoper jezavi nastop sogovornika je širok nasmešek od enega do drugega ušesa. Nasmešek hkrati izraža dominanco, pomeni torej prijaznost in ne more biti povod za nadaljnje žolčne pripombe, hkrati pa razoroži nasprotnika.

Spoštovani DR., tokrat si Neza iz vasega odgovora ne more prav dosti pomagati. Žal! Ja, kakor vem samo nasmešek ni vedno dovolj učinkovit. Za take ljudi je potrebno imeti določeno strategijo reagiranja in komunikacije. Za začetek nekaj v razmislek. Poglej, ko te šef začne nadirati začne v tebi teči nek proces, ki ga on pozna in tako dosti natančno ve kako boš reagirala na njegove izpade. Tako on vodi igro mačke in miši in ti se samo odzivaš-kot bi pritiskal na gumbe na tipkovnici-vsaka tipka je za nekaj zadolžena. Ja, ohraniti mirno kri je le del uspeha in ni lahko, je pa učinkovito. Bistvo je v tem, da v situaciji reagiraš nasprotno od tega kar šef pričakuje da boš. S tem mu uničiš sistem in ščasoma se bo umaknil ali postal celo prijaznejši. Kot si že ugotovila, kregat se z njim je totalno nesmiselno, ker nisi v položaju, da si to lahko privočiš in pol je človek čist nemnočen ter frustriran. On se pa pol naslaja s svojo pomembnostjo in močjo.No, čist natančno kako bi to zgledal, si lahko prebereš v knjigi Josef Kirschner – Umetnost egoizma/manipuliranja in Obramba pred manipuliranjem. Bistveno je da ga inteligentno ‘pelješ scat’, ohraniš dostojanstvo in da on še naprej misli da ima vse pod kontrolo. Roko na srce, takšni ljudje so ponavadi zelo primitivni, zato je prava taktika zelo učinkovita !! S kregom večinoma iščejo pozornost, ki jo zaradi svoje nesamozavesti kompenzirajo na takšen način. Seveda moraš ločiti, da ohranitev dostojanstva pred šefom in preživetveni egoizem ni enako lezenju v rit, ki ti verjetno ni (hvala Bogu) domače.Zelo dobra je tudi knjiga Kako živeti z ljudmi ki jih ne prenašamo (avtorja se ne spomnim), založba Iskanja. Tam je opisanih več tipov takih ljudi, njihovo razmišljanje in zaščitni ukrepi. Poleg tega je še kar nekaj knjig iz tega področja (čustvena manipulacija) zelo zanimivih za prebrat, ki pa se jih trenutno ne spomnim.Mal pobrskaj v lokalni knjižnici v ‘psihološkem kotičku’ oz. kakšni knjigarni npr. v LJ na Čopovi ulici, kjer so res bogato založeni s tovrstno literaturo. Velik uspeha!

LP

Together we stand, divided we fall…

Spoštovani M,
žal si Neža tudi z vašim nasvetom, naj si prebere to in ono o psihologiji, ne bo mogla dosti pomagati.V ambulanto namreč dnevno prihajajo po pomoč ljudje,ki so se do dobra informirali o vseh teoretičnih možnostih v literaturi, nekateri so celo diplomirani psihologi, pa jim teorija ne pomaga prav dosti, če jo ne izvajajo v praksi, npr. vaja interakcij v psihoterapevtski skupini. Tam lahko posameznik, ne da bi se bal represalij, polagoma razvije tako osebni pogum kot veščino komuniciranja.

Spoštovani Dr.!
Seveda bo držalo da je 1 gram prakse vreden več kot 1 tona teorije – to imate nedvomno prav.Neži sem hotel samo povedati kje in kako začeti. Samo nasmeh je vendarle premalo…. Ne vem, ampak vsak naj bi se v začetni fazi informiral o problemu sam, ga poskusil ozavestiti in rešitve kasneje izvajati v praksi-kar se v resnici izkaže kot najtežavnejši del.Vsi pa tudi vemo, da določeni ljudje raje igrajo vlogo žrtve in so si za nedejavnost krivi sami… Takim ne pomaga nobena teorija.Če pa res ne gre pa naj nastopi strokovno podkovana pomoč, katera ima izoblikovane modele pomoči. Tu vsa čast vam!!
Neža – osebno ti svetujem (čeprav nisem strokovno podkovan), da poleg nasmeha le začni z teorijo iz literature.Sama boš kmalu videla kako in kaj je na stvari.Predlagam ti tudi tehnike za umirjanje, kot so joga, meditacija tai chi…, ker te lahko jeza ‘požre od znotraj’ in ti prinese en kup psihosomatskih bolezni.Če pa kljub temu ne bo šlo nič na bolje (zavedati se moraš da rezultati sledijo postopoma) pa le vprašaj dr. Rejec za bolj strokovni nasvet. Velik sreče in poguma na poti osebne rasti in lep pozdrav tudi dr. !
lp

Najlepše se zahvaljujem za odgovor g. mag. Rejcu, kakor tudi osebi m, ki se je zelo potrudila z odgovorom, za kar sem ji iz srca hvaležna. Dobila sem občutek, da me je spoznala. Res je težko z nasmehom pogladiti zadane bolečine, zaradi katerih me tlači nočna mora, v službi imam suha usta, v strahu čakam, kdaj bo padla kakšna opazka ali podobno. Res si ne morem pogamati, pa sem poskušala že na vse načine.
Še enkrat hvala obema in lep pozdrav Neža

Ena od rešitev je ,da si šefa takrat ko te sekira ,zamisliš s spuščenimi hlačami,pa ti bo šlo na smeh.

Samo pazi, kako se smehljaš/smeješ, da te ne bo obdolžil posmehovanja.

New Report

Close