Spoštovani

Imam 36 let, s kilogrami nimam težav, postava je v redu. Pred dvemi tedni sem pričela s fitnessom. Pred tem nisem telovadila skoraj nič, razen par trebušnjakov doma in plavanja poleti. Fitness obiskujem trikrat tedensko po eno uro, včasih uro in pol.Vaje izvajam po programu, ki mi ga je določil inštruktor.
Prvi teden so me mišice zelo bolele, tudi ponoči, zdaj je že boljše. Zanima me kaj je v takem primeru boljše naprej telovaditi ali prekiniti. Mogoče bi morala po koncu fitnessa mišice raztegniti, o tem me inštruktor ni opozoril.
Zdaj imam pa eno težavo in sicer me boli v spodnjem desnem delu trebuha.Občasno tudi malo zakrvavim – skoraj nič, pa vendar me skrbi. Naj z vajami nadaljujem?
Mislim, da nisem pretiravala, saj sem vaj naredila manj, kot sem imela v programu.
Za odgovor se vam zahvaljujem in vam želim lep dan.

Suzana,

Glede tistih bolečin po prvem tednu treninga. To je popolnoma običajno, to doživi večina tistih ki pričenja s kakšno vrsto rekreacije… po daljši neaktivnosti, ali kadar poskusi kaj novega. Ne verjamem, da je šlo v tem primeru za kaj hujšega. Doživela si pač vnetje mišic, ki ponavadi po 2-4 dneh preneha. V takem primeru, je bolje narediti kakšen lažji kardio trening in nato pa razgibavanje. Na primer… kakšnih 20-40 min si na kolesu, ampap pri res zmerni obremenitvi, ki ne predstavlja nek velik napor. Zatem pa napraviš še kak dober streching za celo telo.

Takole na kratko: Pred treningom je pomembno, da se dobro ogreješ in razgibaš z osnovnimi vajami. Med vajami je dobro če izvedeš razteg mišice, ki si jo obremenila z določeno vajo. Zadrži razteg le 2-3 sekunde.. počivaj, nato ponoviš predpisano vajo, itd. Po končanem treningu pa je dobro narediti bolj temeljit streching. Za vsako mišično skupino si vzameš malo več časa.

Za tvojo občasno krvavitev bi težko postavil diagnozo, saj nisem zdravnik. Bi pa bil sam presenečen, če je to res posledica treninga… če je očitno, da se stanje ne izboljšuje raje obišči zdravnika.

LP,
Goran

ALO!(upam ,da te ne moti, ker ne pišem ravno najbolj spoštljivo:vikanje itd….)
Imam velik problem:pred približno dvemi leti(zdaj sem stara 16)sem začela stradat.Zakaj?Če ti po pravici povem samo ,zato ,ker sem se počutila tako ogabno bajsasto in debelo.In najhitrejši način izgube kilogramov je pač stradanje ali bruhanje-tudi z bruhanjem sem poskusila vendar sem se počutila “krivo”,ker sem ubistvu kršila lastna pravila(nebi smela jesti)zato sem bruhanje opustila.vendar po priblizno 10-dnevnem stradanju se mi je tako zvrtelo.da nisem mogla ne stati-ubistvu nisem bila čisto prisebna.vendar moje stradanje se je kljub temu nadaljevalo.(ta način hujšanja je “izvajala”skupaj zmenoj tako da ima ona tud isti problem)pred stradanjem sem imela50,5kg(167kg).potem sem shujšala na 45kg in zrasla za cele 3 centimetre v 2 mesecih.(seveda sem v tem obdobju dala par jabolk v zelodec)in potem se je začelo:hotela sem postopoma začeti jesti vendar…hrana se mi je upirala…nisem mogla jesti…preprosto nisem prenesla pogleda na hrano.seveda mi je hrana kdaj zadišala vendar ko sem jo spet videla pred seboj…(shujšala sem še za 5kg in nič nisem imela proti temu še huje všeč sem si bila tako koščena.všeč mi je bil občutek da mi kosti pravzaprav štrlijo iz telesa pa razmik med nogami oh božansko…)in zdaj sem morala prepričevati samo sebe da sem presuha.pa še jesti sem se morala siliti.silim se da bi pojedla vsaj grizljaj …vendar včasih uspe…drugič spet ne. vendar uspela sem se prepričati da sem presuha da se moram zrediti za 5 kg.toda…ne morm ne prenesem hrane v mojem zelodcu.vendar hočem ozdraveti.sem kot okostnjak.vendar v meni vedno premaga tisti drugi pol ,ki mi pravi naj ne jem…in vedno zmaga…(seveda pa ti nisem omenila postopka ko sem morala uvideti da hujšam in razmišljam na naroben način)(prijateljica je v zelo podobni situaciji.prosim pomagaj mi!!! ne zelim biti tako suha ,hotela sem imeti 45kg in ne 39.,40.kg.moram se zrediti za 5 kg.že sedaj me skrbi da sem presuha kaj bo sele potem ko bom še bolj shujšala (zaradi upora do hrane)Prosim pomagaj mi,…verjetno ves,da sem potrebovala kar nekaj casa da si najprej priznam da imam “ano”(anoreksijo)nato da se sprijaznim z njo in pomoje ves da sem to pismo sigurno kar nekaj časa pisalo(namreč potrebovala sem kar nekaj časa da se prepričam in pripravim na “zdravljenje”prosim odpiši!!!Hočem živeti…SUZANA je pisal/pisala:
>
> Spoštovani
>
> Imam 36 let, s kilogrami nimam težav, postava je v redu. Pred
> dvemi tedni sem pričela s fitnessom. Pred tem nisem
> telovadila skoraj nič, razen par trebušnjakov doma in
> plavanja poleti. Fitness obiskujem trikrat tedensko po eno
> uro, včasih uro in pol.Vaje izvajam po programu, ki mi ga je
> določil inštruktor.
> Prvi teden so me mišice zelo bolele, tudi ponoči, zdaj je že
> boljše. Zanima me kaj je v takem primeru boljše naprej
> telovaditi ali prekiniti. Mogoče bi morala po koncu fitnessa
> mišice raztegniti, o tem me inštruktor ni opozoril.
> Zdaj imam pa eno težavo in sicer me boli v spodnjem desnem
> delu trebuha.Občasno tudi malo zakrvavim – skoraj nič, pa
> vendar me skrbi. Naj z vajami nadaljujem?
> Mislim, da nisem pretiravala, saj sem vaj naredila manj, kot
> sem imela v programu.
> Za odgovor se vam zahvaljujem in vam želim lep dan.

Kristina,

Najprej bi se ti rad opravičil, da ti nisem odpisal prej kot danes. Zadnje čase sem imel veliko opravkov in nisem utegnil redno odgovarjati na vprašanja.

Podoben kot je tvoj problem, ima kar nekaj obiskovalk tega foruma… zadnje čase mi je pisalo kar nekaj deklet, ki ima težave z bulimijo.. ali anoreksijo. Odgovor, ki sem ga dal njim seveda pride prav tudi tebi.

Tvoja motnja v prehrani ima globje težave… in izvira iz določene psihološke stiske oz. napačnega prepričanja o sebi kot si tudi sama že opazila.

Kot odgovor, ti bim podal komentar enega dekleta oz. ženske: napisala ga je Peri

“””Ne vem sicer kako pogosto to počneš, vendar vsekakor to ni dobro zate. Prav
dobro te razumem kako se počutiš, ker imam sama podobne izkušnje. Ti praviš,
da nisi jedla cele tri dni; kaj boš pa potem rekla na to, da jaz nisem
jedla(edino eno mandarino, pa čaj sem pila, ena bela kava) zdaj že celi
teden? Tudi to sem hotela izbruhat, pa mi tokrat ni uspelo. Zdaj se zdravim
v bolnici, ker sem prepričana, da bom mojo anoreksijo in bulimijo premagala.
Še vedno se sovražim, vidim obupno debelo, vendar vem, da bo enkrat drugače,
ker se trudim. Tudi ti se moraš potruditi. Verjemi, da ne bo zastonj. Z
bruhanjem sem skoraj prenehala, res je, da se mi zdi, da je bilo to le
prehodno obdobje moje anoreksije, vendar bo prvo eno šlo vstran, potem pa še
drugo. S tem mislim ti dve motnji. Kako pa lahko ješ med ljudmi? Jaz nikakor
ne morem, ker me je preveč sram.Ne obupaj, pojdi na zdravljenje. Bulimija se
večinokrat pozdravi ambulantno, samo do kakega psihiatra moraš stopit.

Lep pozdrav Peri”””

Peri je spoznala, da sama nima dovolj moči, da reši svoje težave s prehranjevanjem in je zato poiskala pomoč. Ne ubopaj Kristina, nisi edina s takšnimi težavami… trdno verjamem, da si dovolj močna da premagaš vse ovire, ki te ločijo do zdrave teže, boljšega zdravja in občutka samospoštovanja…

Prvi korak k uspehu si že storila, se opugumila in pisala na forum… nasleddnji korak, ki ga moraš storiti je da se odločiš za zdravljenje. Dovoli, da ti pomagajo ljudje, ki imajo s primeri kot je tvoj dovolj znanja in izkušenj… uspelo ti bo.

Lep pozdrav,
Goran