Filozofija varanja
Ali je res, da smo vsi samostojne osebnosti?
Ali je res, da imamo vsi neke potrebe, želje…?
Ali sem res moramo odreči zunajzakonskega seksa, če si ga pa recimo želimo?
In če si ga želimo, je res, da svojega partnerja ne ljubimo dovolj?
A je to res tako kriminalno dejanje, če si privoščiš za posladek nekaj še s sosedovega vrta?
Zakaj si tega ne bi odkrito priznali in to počeli odkrito?
A ne bi bilo bolje na svetu, če bi nas omejevale samo lastne misli?
A so res najbolj srečni swinger pari?
Hmm, veš po moje skok čez plot ne bi bil tako zanimiv, če bi zanj vsi vedeli npr. partner. Jaz prevaram če nisem s partnerjem zadovoljna, vendar mu dam seveda to nezadovoljstvo na znanje.Če sam nič ne stori, da bi bilo boljše pride na vrsto skok čez plot. Takrat spoznam ali mi partner res toliko pomeni. Prevaram pa seveda, tako da ni noben prizadet. Do zdaj…..
Ja, ampak moraš se skrivat itd.. A ne bi bilo bolj fajn tipu rečt, čuj, danes sem se odločila, da bom malo smuknila pod kovter z onim fajnim tipom..?
Meli, a imaš dosti iskušenj z varanjem? In kaj je zate varanje? Je varanje šele ko pride do seksa z drugo osebo ali so to že dotiki, poljubi, mogoče samo fantaziranje o drugi osebi? Kako se določijo meje?
Pa še eno vprašanje… zaradi vseh tistih problemov, ki jihimaš s svojim tipom, a že pomišljaš na varanje?
Jaz moram reči da si v osmih letih odkar sva s partnerjem skupaj nikoli nisem želela seksa s kom drugim. Včasih mi je kdo všeč na pogled, lahko se mi zdi super seksi ampak to je vedno vse. Želim si samo svojega partnerja in nikogar drugega. In tako je tudi z njim. Večkrat sva se namreč pogovarjala o tej temi in tudi on pravi da si želi seksa samo z mano.
Verjetno imam tudi zato mnenje, da če nekoga res ljubiš ne potrebuješ drugih želez v ognju in si jih tudi ne želiš. Ideja da smo ljudje po naravi poligamni in da nikomur ni dovolj samo eden celo življenje se mi zdi neumnost. Je produkt tistih, ki nikoli niso zares ljubili in jim je v vseh vezah nekaj manjkalo. In so to našli na sosedovem vrtu.
Da me ne boš narobe razumel. Nikakor ne mislim da je varanje kriminal. Mislim pa da je znak da je v zvezi nekaj narobe.
> Ali je res, da smo vsi samostojne osebnosti?
Ja.
> Ali je res, da imamo vsi neke potrebe, želje…?
Ja.
> Ali se res moramo odreči zunajzakonskega seksa, če si ga pa recimo želimo?
Ne.
> In če si ga želimo, je res, da svojega partnerja ne ljubimo dovolj?
Ja.
> A je to res tako kriminalno dejanje, če si privoščiš za posladek nekaj še s sosedovega vrta?
Ja. Bi rad, da ti sosed hruške krade?
> Zakaj si tega ne bi odkrito priznali in to počeli odkrito?
Ker smo ljudje narejeni tako, da radi ljubimo in si zaupamo. Prijateljske ali ljubezenske zveze si ne predstavljam brez zaupanja.
> A ne bi bilo bolje na svetu, če bi nas omejevale samo lastne misli?
Človek je itak sam odgovoren za svoja dejanja. In če si omejen samo na svoje misli (kar bi v nekem duhovnem svetu bilo idealno), delaš prekrške, ki so določeni z raznimi zakoni in omejitvami. Anyway … kar seješ, to boš tudi žel. Če varaš, boš prevaran, itd.
> A so res najbolj srečni swinger pari?
Kdo?
LP, Princ
p.s. tisti, ki prijatelja/partnerja na nek način prevarajo, s tem priznajo, da si mu ne upajo v oči povedati, kar jih moti. Takim pa bi jaz rekel kar strahopetci. 🙁
bravo Princ odlično iz filozofiranja
Ne še….sem pa že zelo “aut” glede tega fanta. Vedno slabši je v postelji, pa čeprav počnem vse mogoče. Zato pa sem že jezna sama nase in bom prevarala tega tipa – sigurno….
Hja Meli, kaj češ varat, oziroma ok, samo to ni trajna rešitev. Verjetno boš morala pač prekinit in iti na novo. O tem smo že razglabljali, a ne? Vidim, da se je od teh pogovorov bolj mlao spremenilo. Na žalost…
Meli samo to ti povem, bil sem v obdobju, ko nisem več prenesel svoje partnerke, njen dotik mi je povzročal … take negativne mravljince, ampak ne boš verjela, zadeva se je spremenila do te stopnje, da je sex z njo postal… božanski.
Če je tvoj partner “zanič”, ga pač pouči, povej mu…, morda se bo spremenil, vendar kaj pa če je tisto “zanič” samo v tvoji glavi, ker ga pač …nimaš dovolj rada. Saj ni važno, kaj v resnici in kolikokrat počneta dva drug z drugim, važno je kaj čutita drug do drugega…
Sosedova hruška je sosedova last, če mu jo ukradem, je to kriminalno dejanje.
Sosedova žena NI njegova last in če se bo z menoj dol dala, to vsekakor ni motenje posesti, oziroma poseg v lastnino drugega, ni protizakonito, nobenemu ne narediva nič škode, pa še oba se imava fajn…
Swingerji so ljudje, ki se zbirajo v posebnih klubih in izmenjujejo seksualne partnerje. Pravijo, da na tak način še okrepijo medsebojno ljubezen: “Tako te ima rad, da ti dovolim spati z drugim”.
Ljudje ne skačejo čez plot, ker jih doma kaj moti in ker si tega, kar jih moti, ne bi upali povedati svojemu partnerju. Pa tudi če me na partnerju kaj moti, je to moj problem in ne njegov. Partnerjev ne spreminjamo, ampak jih sprejemamo take kot so.
Mislim, da me ima moj partner res tako rad, da bi mi dovolil spati z drugim, ce bi izrazila to zeljo – pa si zdaj to zeljo, ko vem, kaksna bi bila njegova zrtev ob tem, sploh zelim izraziti? Ne, me ne zanima! Ne zelim, da pozre svoj egoisticni pohlep po meni in me prepusti komu drugemu! Hocem svojega ljubega posesivca, ki si me tudi malo lasti! 🙂
Torej Irena midva hočeva:
– tako zvezo, kjer bo nama in partnerju dovoljeno seksati z drugimi
– in bova vesela, ker nobeden od partnerjev ne bo čutil te potrebe in ne bo izkoristil te možnosti
Zgornja stavka in to, da si drug drugega nikoli prav nič ne lastimo je seveda teorija, praksa je v večini drugačna. Ampak cil je pa lep, kajne? In bližje sva mu, (bližje sem temu, da je bolj res, da ne čutim potrebe po drugemu, kot pa da se bojim prizadeti partnerja) boljša je zveza!
Ali je res, da smo vsi samostojne osebnosti?
ko si enkrat porocen nisi vec samostojen ampak v neki konfederaciji s svojo zeno. Si se vedno samostojen v okviru lastne druzine, navzven pa ne vec. Kako si lahko samostojen ce si vse delis? Dokler si sam si samostojna oseba.
Ali je res, da imamo vsi neke potrebe, želje…? Res je…bi rekla mica molk
Ali sem res moramo odreči zunajzakonskega seksa, če si ga pa recimo želimo?
odvisno. ce se tvoj zakonec s tem ne strinja se ga moras sigurno odrect. Praksa sloni na podlagi teorije, teorija pa crpa iz najboljsih primerov prakse…tko da se jst mal zafilozofiram 🙂
In če si ga želimo, je res, da svojega partnerja ne ljubimo dovolj?
no to vecina na forumu misli, ampak jst se s tem niti pod razno ne strinjam. Meni so vsi ocitali, se posebej IRENA, da partnerja ne ljubim ker si to zelim. hehe..glupost..sori irena 🙂
A je to res tako kriminalno dejanje, če si privoščiš za posladek nekaj še s sosedovega vrta?
VALDA!!! S sosedovega pa se posebej!! Ampak sej pravim, teorija je eno praksa pa drugo….ceprav se teoreticno dopoljujeta…prakticno temu ni zmeraj tako.
Zakaj si tega ne bi odkrito priznali in to počeli odkrito?
No tudi o tem sem ze govoril. To se bo zgodilo cez mnogo let, ko se bo civilizacija osamosvojila raznih tabujev in raznih verskih prepricanj, ki nas tako ucijo. Ce bi bili naprimer nek otok in bi si sami taka pravila postavli, da je to dovoljeno, in bi tako tudi otroke ucili, potem bi bilo to nekaj samopo sebi umevnega in bi si kdo postavlju uprasanje kaj pa ce tega ne bi delali…ampak tko smo vzgojeni zato tega ne moremo odkrito poceti. razen ce s partnerjem nista na tako visokem nivoju da si to dovolita. Sicer pa v afriki in arabskih dezelah kjer imas lahko vec zena to ze vrsto let pocnejo…pa swinger klubi..samo to je se tabu tema, ki se je vecina noce zavedat.
A ne bi bilo bolje na svetu, če bi nas omejevale samo lastne misli?
hm…kva?
A so res najbolj srečni swinger pari?
se nisem swingerja nobenga vprasu ce je res najbolj srecen. od kje ti pa ta teorija da so oni najbolj srecni.
Imaš prav Edi. To sem iskala. Res….seks je v glavi. Bom pustila času čas. Res si mi pomagal. Hvala.
LP
Seks je v glavi obeh, torej se mora tudi v njegovi nekaj spremenit. Predlagam temeljit in iskren pogovor.
Skratka, prevaral si jo, ona te je pustila in sedaj si jezen in si zastavljaš taka vprašanja. 🙂
Princ
Ni bilo to in ne govorim o sebi.
Če pa že hočeš vedeti, pa ti povem, da dame ponavadi v 90% odpustijo možem varanje in da je verjetno tudi na drugi strani podoben procent. Sedaj se loči vsak tretji par, če bi se za vsak skokek čez plot ljudje ločevali, bi ostal skupaj morda samo še vsak deseti par…
Veš ko enkrat tehtaš ali iti z nekom narazen ali ne,…, skratka brezkompromisnost se ponavadi v življenju ne obnese in bistvo ljubezni je odpuščati partnerju napake.
In so še dosti hujše stvari, ko je varanje, recimo odtujenost, življenje mimo drugega, prežanje na napako partnerja, nespoštovanje…
Najina mnenja so pac razlicna, ampak menim, da tisti, ki ima tako neukrotljivo hrepenenje po tujih hruskah res ne ljubi svojega partnerja celostno in eroticno izpolnjujoce. Jasno, da si vsi kdaj pa kdaj ogledujemo kaksnega “potencialnega” partnerja – znanca, neznanca, vseeno. To je clovesko, to je del nasega “seksualnega pogona”. Toda to je se dalec od hrepenenja, da bi to res storili in da bi se v svojem sedanjem partnerstvu pocutili ujete in utesnjene ter da bi se nam monogamnost zdela tako krivicna.
Ti sicer pravis, da ljubis, ampak te besede vcasih izrekamo kar na pamet, bodisi ker so prirocne, bodisi, ker bi sami res zeleli, da bi ljubili. So tudi primerno slepilo. Toda z nasim notranjim dozorevanjem (no, mnogi ga kar izpustijo) spoznamo, kaj je res ljubezen. Takrat klikne, odpre pa se cisto nov svet in za sabo pustimo tisto na pamet ljubezen, ki je v zacetku krasila solske klopi s kraticami imen.
Ce pa hrepenimo po eroticnih igricah z drugimi, je prav, da ta nasa velika ljubezen ve za te nase potrebe, ne pa, da jih pred njo prikrivamo in jo varamo. Kaksna ljubezen je res potem to, ce pocnemo kaj takega? Partnerja imamo za neumnega, naivnega, “saj ne bo zvedel”. Nam prevec zaupa, da bi posumil? Res, “lepo” izkoriscanje tega zaupanja je to in hkrati unicevanje tistega, kar nam je vendar najbolj dragoceno – ce ljubimo zares.
V moji zvezi ni apriori “dovoljeno” seksati z drugimi, ker sva oba partnerja drug na drugem zakolicila prevec ozemlja, ki si ga lastiva. 🙂 Temu ozemlju bi se na izrecno zeljo morda se lahko odpovedala, nikakor pa se ne bi hotela v primeru, da bi kdo tretji ozemlje nekaj casa uporabljal kot svoje in lastnik za to ne bi vedel. Nenazadnje – zemljo tistemu, ki jo (redno) obdeluje!
V ljubezni si drug drugega moramo do neke mere lastiti, to je del teh custev. Hrepenimo po njem, hocemo ga “imeti”. Ne pa pravzaprav “posedovati”. Ravno to je ocarljivo – lahko gre, kamor hoce, toda vrne se – k tebi, svoji ljubezni. Lahko te seveda prevara, toda to je nevaren konec ljubezni in vprasanje, ali se bo kdaj obnovila. Obstajajo pa skupnosti, kjer se predhodno ljudje pogovorijo, v kaksne seksualne interakcije bodo stopali. Bodisi je dovoljen seks samo v tej skupini, povsem svoboden seks, ali pa omejen tudi znotraj te skupine. Poznam dve taki skupnosti in tudi cisto dobro funkcionirata – z obicajnimi izpadi kriz in ljubosumja pac. V tem primeru morate biti popolni altruist in nicesar zahtevati zase. Zgodi se, da ste v taki skupini osamljeni, da pade za vas zanimanje – kaj mislite, kako se potem pocutite? Kaj, ce bi bili vi moski v polozaju prevaranega ali izlocenega iz “igre”?
Mislim, da veliko moskih razmislja, da imajo pac pravico varati, ker “so moski pac taki”, pa ker imajo vec potreb, kot jim jih je pripravljena izpolniti zena. To je zelo nepravicno. Zenske varajo tudi zato, ker so osamljene, potrte, hrepenijo po toplini, ki je ne dobijo doma. Vendar je jasno od primera do primera razlicno.
Forum je zaprt za komentiranje.