film
v sedmem razredu sem si na televiziji pogledal film košarkarjev dnevnik. zgodba me je zelo pretresla, obenem morm rečt pa tud nekako navdihnila da bi sam šel skozi vse to. resnično. osamljen kot sem bil takrat sem premišljeval o nečem s čemer bi se lahko vsem uprl in zbežal iz realnosti. ob koncu filma sem bil zelo šokiran, vendar sm si sam pr seb reku da travo in čike bom pa probal enkrat. v srednji šoli sem probal vse živo.. zdaj sem premišljeval če bi si še enkrat pogledal kak podoben film, ampak ga raje ne bom, pogledal sem sicer transpotting a nebom ničesar več. ne bom več tega gledal, mene to preveč privlači in mi obenem zamori.
Ravno si dregnil nekam, s čimer se tudi sama ubadam…. Berem ta forum, zgodbe me prizadanejo. Celotna podoba narkomanstva mi je grozna, odvratna, žalostna, obupna… A hkrati, me privlači. Zakaj? Vem, da mi razum ne dopušča, ker sem že precej stara med drugim, da se v kaj takega ne bom spustila. Pa vendar… Prebiram forum, pozorna sem na uživalce drog v mestu, zanimam se kaj narediti v primeru, če overdosa, kako si naredijo zvarek, kakšne so laži, ki jih uporabljajo… Hkrati se scene bojim in hkrati je privlačna. Zakaj tak paradoks? Groza me je, če bodo v podobnem kdaj moji otroci (na srečo jih še nimam) in včasih je ravno to tisto, zaradi česar se premislim, da bi jih imela (morda pa le izgovor). Zanimivo mi je, kar si napisal…. Sama se tega nisem upala nikoli izposatviti.
Zakaj, res, ima ta scena takšno moč?
Hja, jaz pa zase lahko zapišem, da me je pred drogo (ok, pustimo eksperimentiranje s travo, hašem) morda ubranila tudi knjiga “mi, otroci s postaje zoo”. Se mi zdi da zelo nazorno opiše vso bedo, obup…. In jaz bi jo osebno priporočila vsakemu najstniku. Morda bi pa koga le ubranili pred krempji droge?!
Insane, pri drogi je potrebno vedno gledati na kratek in dolgi rok. Če kadiš marihuano, se počutiš svobodnega( če seveda ni ob tem neljubih dogodkov kot je paranoja ali še kaj hujšega). Ali pa si res svoboden ? To je vprašanje ki je na prvi pogled lahko, ima pa globoke tudi filozofske dimenzije. Od tega kaj svoboda sploh je in ali je človek sploh lahko svoboden in kdaj je resnično svoboden itd.. Vsekakor pa je nedvomno jasno, da človek, ki mora skaditi en joint, da se počuti dobro in drugi ki mora vsakih vsakih šest ur skuhati fiks in si ga vbrizgati, zato da je kolikor toliko “normalen” in brez bolečin, paranoje itd… ni svoboden, kajti vsepovsodi mu je za petami droga. Če kakršna koli svoboda seveda obstaja ta človek ni svoboden, ker je nedvomno odvisen od šuta in brez njega v hudi godlji.
Če pa govoriva o omejenoosti, kaj ni ravno odvisnost ena največjih omejenosti, ki ti ne dopušča marsičesa, kar bi si želel, pa zaradi droge preprosto ne pride v poštev.
ja raje ne glej, če se potem bolje počutiš.
mene tudi privlači svet droge že odkar se spomnim. samo jaz zelo težko gledam filme ali berem knjige o narkomanih in drogiranju. vse me zelo prizadane. ne morem razumet zakaj se ljudje drogirajo. ne morem razumet zakaj to skrivajo tudi potem, ko je to že očitno. ne vem ali res mislijo, da smo nekateri tako neumni, da ne vemo za kaj gre.
mene je bilo zmeraj strah, da bi me kdo prisilil, da bi jaz tudi, ko sem bila z njimi. ne vem ali je to sploh možno. mislim pač zato, ker sem drugačna od njih in hočem nekoga stran od njih izvlečt. zdaj sem že spet kar nekaj napisala.
nofx upam, da bo vse dobr s tabo. pa ne razmišljat o tistih stvareh, ki ti morijo, raje o tistih, ki te veselijo.
lp,
astrid girl
Iz raziskav, k iso jih delali v različnih delih sveta izhajam,, da gledanje filma o drogah tipa otroci s postaje ZOOO niso ravno velika preventiva. Še več ugotovili so, da je po 14 dnevih po gledanju filma zanimanje za droge v bistvu zelo poraslo med mladimi, ki so gledali ta film. Kot izgleda je pomembno, da se po vsakem ogledu takega filma dobro prediskutira vsebina filma i nna nek način razjasni vprašanja, ki so se pojavila v toku gledanja filma. To je zahteven postopek zato ga mora izvajati izkušen terapevt ali vzgojitel itd..
Droga osvobaja pred omejenostjo? EH! Prej postanemo omejeni in ujeti vanjo…
Mogoče je res privlačna zadeva, vsaj v mladih letih, ko spoznavamo sebe in svet, vsekakor pa priporočam film Rekvijem za sanje (requiem for a dream), kjer to sceno, poleg prostitucije in odvisnosti od hrane, prikaže na tak način, da te ne more zamikat, da bi karkoli…
>Pozdravljeni,
Prebiram tale forum in srce me boli ob vseh teh slišnih in nesišnih krikih vseh mogočih frustracij in bolečin….Ampak nisem začela zato tole pisat.
Presenetil me je post milana, da filmi s tako vsebino povvečajo zainteresiranost za droge….Madonca, jaz pa sem svojima tamalima hotela čez nekaj let ravno prebrati tole knjigo in si z njima ponovno ogledati film. Seveda bi jima razložila zadeve in verjetno tudi malo razjasnila situacije. Sem upala, da v pravo smer razmišljam (jaz sem gledala film pri 17 letih, pa me je močno pretresel), sedaj pa berem, da dejansko tile filmčki niso nobena preventiva oz. pravi trud, da bi otrokom drogo predstavili kot nekaj škodljivega, slabega, negativnega…..
Vem da pogovori pomagajo, pa vseeno, bi bila vesela, če bi mi kdo iz svojih lastnih izkušenj povedal, kako pristopiti do otrok (8 let) in na primeren način podat svoje znanje in vedenje o teh zadevah?
Hvala in želim vam…..same lepe želje vsem
ej jst ti tak rečem…tud jst sm bil nor na ta film…pa ne zard di capria…ampak zard drog, bega iz realnosti…do zdaj sm pogledu vse filme u zvezu drogami, mladimi, …celo isku in downlowdu sm jih iz neta….vse to me je nekako veselilo, in še me, ne morem si pomagat. če bo pršu ven kakšen tak film spet, potem nimam variante da ga neb gledu, kr bom nardil vse da bi ga….tud otroci s postaje zoo sm gledu 10x, pa ne vem zakaj ampak ker me je vse to veselilo.
zal
seat