Fibromialgija
Lepo pozdravljeni,
V četrtek sem prejela izvid, na katerem piše, da imam verjetno obliko fibromialgije ali izvensklepni seronegativni sklepni revmatizem (nikjer ne najdem, kaj bi to lahko bilo, ta revmatizem?).
Sedaj pa sem popolnoma zgubljena. Jaz sem bila prepričana, da težave izhajajo zaradi borelioze (diagnoza 1989, vendar sedaj ni aktivna). Ker se bolečine niso prenehale in so zadnja leta neznosne, sem neprestano obiskovala ortopeda (v mladosti operacija hrbtenice zaradi ciste v ledvenem predelu). Bila sem prepričana, da pač zaradi hrbta vse tako boli. Lani sem bila tudi pri revmatologu, ki mi je napisal, da se razvija neko sistemsko vezno obolenje ali nekaj podobnega. Zaradi slabega izvida vidnega polja sem napotena k nevrologu.
Težave imam s prebavo, spominom. Včasih sem bila 100% v vsem in sem vse obvladovala, danes komaj obvladujem vsakdanjik. Ostala sem brez službe.
Bolečine so včasih tako neznosne, da se komaj in s težavo premikam. Spim skoraj nič. Načelo mi je že um.
V četrtek pa mi je ortoped omenil, da so te bolečine in drugi znaki, ki jih imam, znaki fibromialgije.
Sedaj pa ne vem ne kako naprej, kam se obrniti, da tole čim prej odpravim, ker dejansko vpliva na moje življenje. Pozna se na vseh področjih.
Napotena sem k fiziatrinji dr. Jamnik, vendar kot sem slišala, se to kar dolgo čaka.
Pa vendar bolje vsaj enkrat kot nikoli.
Mi lahko kdo kaj več pove, kako se lotiti, da se čim prej pozdravim in kam se lahko še obrnem po pomoč.
Namreč tablet proti bolečinam imam že zvrhano kapo, brez pa ne morem.
Lep pozdav in hvala za vaše odgovore.
Spoštovani,
odgovor kopiram iz zgibanke o FM/SKU, ki smo jo v namene ozaveščanja izdali v Društvu za fibromialgijo:
(copy – paste)
Kakšno je zdravljenje fibromialgije?
Ker pravi vzroki za nastanek FM niso znani, nimamo na voljo vzročnega zdravljenja, temveč zgolj simptomatsko. Zdravljenje FM zahteva širok pristop in po potrebi vključitev različnih strokovnjakov (multidisciplinaren pristop). Prvi se z bolnikom sreča družinski zdravnik, ki pri posamezniku oceni značilnosti bolečine, ugotavlja druge simptome oziroma znake ter morebitna pridružena bolezenska stanja. Na osnovi teh podatkov pripravi ustrezen načrt zdravljenja in presodi, ali bolnik potrebuje tudi specialistično obravnavo in katero (nevrologa, revmatologa, psihiatra, ortopeda, fiziatra itd.).
Na voljo imamo nefarmakološko zdravljenje (poučevanje bolnika, vedenjskokognitivni pristopi, ustrezna telesna dejavnost, fizioterapija, protibolečinski postopki, hidroterapija) in farmakološko zdravljenje (uporaba zdravil).
Vse oblike zdravljenja je treba združiti, saj z eno samo navadno ne dosežemo vidnejših rezultatov. Zdravljenje praviloma ne privede do popolne ozdravitve, temveč zmanjša težave, da je življenje znosnejše in bolj kakovostno.
Poučevanje bolnika
Življenje s FM ni lahko. Bolniki se pritožujejo, da jih nihče ne razume, da so nenehno utrujeni in imajo stalne izrazite bolečine. To povzroča nenehen večletni stres, posledično depresijo, anksioznost in nezadostno vključevanje v družbo, kar pa bolezen spet poslabšuje. Tako se vrtimo v začaranem krogu. Zato je naloga vsakega strokovnega delavca, ki se sreča z bolnikom s FM, da ga seznani z boleznijo, njenimi možnimi vzroki in potekom ter zdravljenjem in ga prepriča, da bolezen ne povzroča telesne invalidnosti, saj je tovrsten strah prisoten zelo pogosto. Pomagati mu mora pri reševanju drugih problemov, ki se pojavljajo ob bolezni (zmanjšana zmožnost za delo, sprememba delovnega mesta, skrajšan delavnik in podobno). Pri pridruženih čustvenih težavah je treba v zdravljenje vključiti psihiatra.
Zelo pomembno je, da so z boleznijo seznanjeni tudi najožji družinski člani, ki se morajo prav tako vključiti v zdravljenje in pomagati pri premagovanju težav. Razumevanje v družini pomembno vpliva na uspeh zdravljenja.
Pomembno je, da se bolnik čim bolj p o u č i- o naravi bolezni in pri zdravljenju sprejme dejavno vlogo ter začne razmišljati optimistično. Zavedati se namreč mora, da si lahko veliko pomaga sam. Izogibati se mora stresom, urediti nespečnost in skrbeti za ustrezno prehrano, kot jo priporočajo dietni napotki za zdravo življenje.
Fizikalna terapija:
* mokra toplota: prhanje s toplo vodo in kopanje v kadi s toplo vodo ali v bazenu (sprošča krče v mišicah in običajno zmanjša bolečino), in sicer dosledno dvakrat dnevno po dvajset minut
* zelo koristno je tudi zdravljenje v naravnem zdravilišču
Vaje delimo v štiri skupine:
* vaje za gibljivost: koristne so predvsem aerobne vaje (posvetovati se je treba z zdravnikom oz. fizioterapevtom)
* raztezanje (razgibati je treba vse mišične skupine: ramena, boke, medenico, roke, noge in hrbtenico)
* kondicijske vaje (hoja, kolesarjenje, plavanje)
* vaje za moč (izvajamo jih ob pomoči različnih naprav)
Hoja velja za najboljšo telesno vadbo za fibromialgične bolnike (najmanj 20 do 30 minut na dan), saj jo lahko izvaja vsakdo in jo prilagodi svojim zmožnostim. Ugodno pa delujejo tudi plavanje in vaje v ogrevani vodi.
Zdravila
Zdravila, s katerimi uspešno zdravimo nevropatske bolečinske sindrome, so bila preizkušena tudi pri FM. Ta zdravila vključujejo antidepresive, nevromodulatorje in druge analgetike (protibolečinska zdravila).
– triciklični antidepresivi pri številnih bolnikih s FM pomembno zmanjšajo bolečino, okorelost, občutljivost, utrujenost in izboljšajo kakovost spanja
– zaviralci privzema serotonina zmanjšajo bolečino, izboljšajo funkcijske sposobnosti in počutje
– zaviralci privzema serotonina in noradrenalina zmanjšajo bolečino in utrujenost ter izboljšajo počutje
– antikonvulzivi izdatno zmanjšajo bolečino, izboljšajo splošno počutje in kakovost spanja; primerni so za zdravljenje bolnikov s FM, če imajo pridružen sindrom nemirnih nog, ki še dodatno moti globok spanec;
– pomirjevala tudi lahko uporabljamo pri bolnikih s FM
– antirevmatiki običajno niso zelo učinkoviti; previdnost je potrebna zaradi možnih neželenih učinkov, predvsem na prebavilih
– tramadol omili bolečino, uporabo omejujejo precej pogosti neželeni učinki (slabost, vrtoglavica, zaspanost in zaprtost)
Katere so še druge oblike zdravljenja?
Včasih koristi tudi dodatno alternativno zdravljenje (akupunktura, akupresura, kiropraktično zdravljenje, masaže, homeopatsko zdravljenje, sprostitvena terapija, avtogeni trening …). Pomembno je, da te oblike zdravljenja praviloma ne škodijo in z njimi dostikrat dosežemo določene pozitivne učinke.