fibromialgia – migrena (O GLAVOBOLU malo širše)
Kronični glavoboli so sestavni del sindroma fibromialgije, z njimi se spopada več kot 70 odstotkov bolnikov, ne vem pa, če bi jih lahko opredelili kot “migrenski”. Meni so jih opredelili kot “mešani tip glavobola” (migrenski in tenzijski), a to je bilo na začetku težav (pred več kot osmimi leti), ko o fibromialgiji nismo še ničesar vedeli.
Kaj pa izkušnje drugih ? Razpišite se!
Lepo vas pozdravljam ,
Meni so migreno ugotovili pri dvajsetih letih (bolnišnično), pred štirimi leti pa tudi tenzijski glavobol(nevrolog), to pa je bilo takrat, ko se je začela FM. Prve bolečine so se pojavile ravno v vratu in glavi, nekaj mesecev pozneje pa še v križu, nogah, rokah. Skratka, imam občutek, da me glava boli že vse življenje in tudi danes je tako.
Pozdrav vsem.Marti.
Pozdravljeni!
Saj res ne moreš vsak dan jemati tablet, zato sem poskusila že marsikaj, od službene medicine do alternativne medicine. Včasih zaleže, včasih pa ne. Ko imam pravo migreno in če je res zelo hudo, takrat vzamem Imigran tableto (ki vam jo lahko predpiše nevrolog). Ker so to tablete, ki imajo grde stranske učinke, jo vzamem čimbolj poredko. Če lahko vzdržim bolečine, takrat si samo trdno zavežem ruto okoli glave in je malo lažje. Ko ne gre za migreno, temveč za “navaden” glavobol, takrat je malo lažje. Vzamem sveže zelje (liste) in jih stolčem, da spustijo sok, jih dam v kakšno krpo in si to ovijem okoli vratu. Prisežem, da pomaga.
Poleg tega sem končala II. stopnjo REIKI-a in si tudi s tem malo pomagam. Skratka, poskusila sem že marsikaj, ampak vse te reči samo blažijo bolečine. Ukvarjam se tudi z avtosugestijo, pozitivno vizualizacijo in podobno. Toda ko me zares močno boli, pozabim na vse tehnike, ki sem se jih naučila, preprosto vgasnem luč, zaprem okna in počivam v tišini, ter čakam da mine …
Kaj pa vi?
Lep pozdrav!
Gordana
Vprašate me, če sem bolnik s FM ali je migrena moja primarna težava. Če lahko tako rečem, migrena je moj starejši sopotnik, že od mojega 20. leta, in z njo sem se nekako že “spoprijateljila”, toda moj največji problem so konstantne bolečine po celem telesu, ki me spremljajo ( ne vem natančno, kdaj se je začelo), ampak sigurno že 5-6 let, če ne več.
Kot da mi že migrena ni bila dovolj! Zdaj imam poleg migrene tudi glavobole v vratnem delu hrbtenice, v križnem delu hrbtenice ter v nogah (kar je še posebej hudo). Najhuje je zjutraj, ko se zbudim, komaj se premikam. Posebej velik problem so mi stopnice (kot zanalašč živim v 4. nadstropju). Včasih moram biti veliki umetnik, da pridem do lastnega stanovanja. Imam tudi prebavne težave, težave s sluznico, pogosta ginekološka vnetja in podobno, da ne naštevam naprej …
Zdaj se mi zdi, da niti sama ne vem, kaj je moja zares primarna težava!
Lep pozdrav!
Razumem.
Potrudila se bom in napisala širši odgovor o glavobolu, takoj ko utegnem.
Ali nas že daljši čas spremljate na forumu? Kako se počutite med nami? Vam je forum kaj v oporo?
Ste vključeni v skupino za samopomoč ali v Društvo za fibromialgijo? Če še ne, vas vabim, da se nam pridružite. Občutek, da s težavami niste sami, vam lahko precej olajša spopadanje z boleznijo. Spoznanje, da vaša situacija ni nekaj povsem novega in neznanega ter da se tudi drugi spopadaj(m)o s podobnimi problemi, vam lahko omili občutje “drugačnosti” ali “življenjske krivičnosti”.
Lepo se imejte do naslednjega branja!
Pozdravljeni, Veronika!
Za forum sem prvič izvedela pred kratkim in to čisto po naključju. Ko sem brskala po internetu ter iskala informacije o SKU in FM, sem našla mail od gospoda Mateja, ki je bil toliko prijazen in me napotil na ta forum.
Forum je odličen in res vreden vsake pohvale, ker edino tukaj lahko najdeš tako potrebne informacije in spodbudo.
Od Mateja sem tudi izvedela za e-mail naslov gospe Vesne in sem z njo v kontaktu. Vesela sem ker se bom lahko udeležila naslednjem srečanju!
Imate prav – lepo je vedeti, da te KONČNO nekdo razume, da te ne obsoja, in te gleda kot vesoljca, ki se pomotoma znašel na tem planetu.
Lepo je vedeti, da se lahko s kom pogovoriš, ne da bi te začudeno gledal in razmišljal kaj je neki narobe s tabo.
Kar tako naprej!
Jaz imam glavobole od pubertete vendar ne tako intezivne kot zadnjih 10 let. Sedaj sem stara 45 let in sem padla v meno, pa so se stvari še poslabšale. Lansko leto sem imela vse simtome kronične utrrujenosti ampak najbolj neznosen je migrenski glavobol, ki traja ponavadi 2-3 dni. Potem se seveda vsaj 2-3 mesečno ponovi. Mene najbolj motijo spremembe vremena. Tista nizka oblačnost tako značilna za Ljubljano. Takrat sem zanič.
Kako je lepo če si pri enregiji in te nič ne boli. Žal je takšnih dni pri meni bolj malo. Je pa res, da sem izrazito čustven tip, ne znam reči ne, vse tlačim vase in se neskončno sekiram. Takšna sem in ne vem če se bom kdaj lahko spremenila.
Lep dan želim, Nevenka
Še to sem pozabila povedati, da meni takrat edino odleže in pomaga, da se vležem v temno sobo in da je tišina, skratka da me pustijo vsi pri miru. Samo ko se to dogaja, ko si v službi, je kriza. Delam v tajništvu in mi vrata odpirajo skoraj vsakih 10 minut. Vsi bi radi vse naenkrat, vsi hkrati govorijo. Norišnica. To sploh ni zame. Ampak kam naj pa grem pri svojih letih? Rada bi samo mir, da lahko nemoteno delam. Opažam, da v teh letih mene se moj prag tolerance močno niža. Včasih bi kar eksplodirala.
LP Nevenka
Draga Nevenka!
Jaz sem stara 39 let. Ko se skušam spomniti, kdaj sem se zadnjič počutila dobro, mi spomin odpove … Mislim pa, da je to bilo takrat, ko sem bila stara 18 let, potem je vse še šlo navzdol (glede zdravja). Zanimivo je, da sem to na začetku sprejemala kot normalno, ker sem mislila, da se pač vsak človek tako počuti. Da mu je kdaj pa kdaj slabo in ga kaj boli. Ko so leta že drvela mimo, sem počasi ugotavljala, da “to ni normalno”, da se moji prijatelji v glavnem počutijo dobro. Razlika med nami je bila vse večja. Nisem zmogla tistega, kar so zmogli oni in sem se počasi zapirala vse bolj vase. Tako je tudi danes. Rada imam družbo in sem bila rojeni optimist, toda nekaj se je po tem vprašanju spremenilo. Še vedno imam rada družbo (ampak pravih prijateljev, ki me sprejemajo takšno, kakšna sem),
in lahko rečem, da nisem več optimist. Tudi pesimist nočem biti. Skušam sprejeti realnost v svoje življenje in ji pustiti odprta vrata. Težko je in le včasih mi uspeva. So zelo težki časi, so manj težki časi – toda ko se mi zdi, da ne zmorem več, se zagledam v hčerine oči in vem, da bom vztrajala še naprej.
Tudi takrat, ko ležim v temni sobi in čakam, da bolečine minejo, se zavedam, da je to, ne glede na vse, še vedno prelep svet. Sklenila sem, da če že ne morem uživati v določenih, normalnih stvareh, bom uživala v tem, kar imam – a mislim, da vsi mi imamo še veliko lepega na zalogi!
Prisrčen pozdrav!
Širše o glavobolu (povzeto iz različnih virov):
Glavoboli niso vsi enaki in imajo lahko zelo številne vzroke. Zdravniki delijo glavobole v več skupin in podskupin (menda je poznanih kar 165 oblik glavobola). Velikokrat ob pojavu bolečin prehitro sežemo po tabletah, o VZROKIH bolečin pa ne premišljujemo. Poudariti je potrebno, da ne smemo odpravljati le bolečine, ki jo glavobol povzroča, temveč najprej skušati ugotoviti, kaj bolečino p o v z r o č a oziroma od kod- i z v i r a. Različne oblike glavobola se med seboj razlikujejo glede na simptome in jih je treba temu primerno tudi različno (!) zdraviti . Včasih je dovolj že, če sistematično opazujemo o k o l i š č i n e , ki najpogosteje izzovejo glavobol, in se jim začnemo izogibati. Pri pogostih in dolgotrajnih glavobolih, katerih vzroka ne poznamo, pa se je treba posvetovati z zdravnikom.
Ločujemo med t.i. PRIMARNIMI oz. funkcionalnimi glavoboli (ki so veliko pogostejši) in t.i. SIMPTOMATSKIMI ali sekundarnimi glavoboli (ki so povezani z organskimi vzroki oz. kakšnim drugim bolezenskim stanjem v organizmu in so na srečo mnogo redkejši).
Večinoma je glavobol primarna motnja, kar pomeni , da ni povezan z drugo, osnovno boleznijo.
Med PRIMARNIMI glavoboli so najpogostejši glavoboli TENZIJSKEGA tipa, ki se pojavljajo pri več kot polovici ljudi. Človek s tenzijskim glavobolom ima občutek, da je postala njegova lobanja pretesna, saj bolečino občuti kot tiščanje v glavi ali kot stiskajoč obroč okoli nje, lasišče pa je občutljivo. Pri tej obliki glavobola se mišice na zatilju in na vratu pogosto napnejo, pri obračanju glave ali ob pritisku pa so boleče. Pri tenzijskem glavobolu torej bolečina zajame tudi mišice vratu in ramen. Ob fizičnem naporu se bolečina v glavi ne poveča, ob močnejšem hrupu ali svetlobi pa se včasih lahko stopnjuje do slabosti. Če tak glavobol popusti že po eni običajni protibolečinski tableti, smo lahko prepričani, da smo imeli epizodični (občasni) tenzijski glavobol. Če pa tak glavobol traja petnajst dni v mesecu in se pojavlja najmanj pol leta, je to k r o n i č n i glavobol tenzijskega tipa, ki je trdovratna nadloga.
Najpogostejši v z r o k tenzijskih glavobolov so psihosocialni stresi (različna nesoglasja v medosebnih odnosih … ), pogosto jih povzročajo tudi telesni oz. mišični stresi, degenerativne spremembe vratne hrbtenice, pomanjkanje počitka in spanja, tesnoba ali depresija, pretirano uživanje analgetikov … Do nedavna so menili, da so osnovni vzrok tenzijskih glavobolov napete mišice glave in vratu. Zdaj pa raziskovalci pravijo, da gre za posledico spremenjene koncentracije možganskih spojin serotonina (!) in endorfinov (!). Kaj takšne spremembe povzroči, je manj jasno, a sprožilni dejavniki so lahko številni, med drugim stres, slaba drža, težave z vratom, depresija in tesnoba.
Zdravljenje: Pri tenzijskem glavobolu ni priporočljivo takoj segati po tabletah, temveč poskusimo najprej doseči olajšanje s počitkom, pri katerem se telesno in duševno sprostimo. Poleg počitka lahko prinesejo olajšanje tudi ledene obloge ali topli obkladki na glavi ali vratu, včasih celo vroča prha. Če pa bolečina po počitku ali spanju vendarle ne popusti in moramo vzeti tableto, vzamemo zdravilo proti bolečinam, ki vsebuje le eno (!) aktivno učinkovino (npr. Aspirin500 ali Aspirin direkt) v odmerku 500 do 1000 mg. Odmerek omenjenih zdravil ne sme biti večji od 1500 mg in ga ne jemljemo več kot 5 do 10 krat na mesec! Pri glavobolu tenzijskega tipa strokovnjaki svarijo pred zdravljenjem s kombiniranimi preparati za lajšanje bolečin. Dolgotrajna uporaba tovrstnih zdravil lahko povzroči t.i. z zdravili spodbujen trajen glavobol (!). Bolniki si včasih tudi po več let zdravijo tenzijski glavobol s triptani, ki so zdravila proti migreni (!). Ta zdravila pa so pri tenzijskem glavobolu neučinkovita, ker ožijo žile in lahko škodujejo drugim organom. Najpametneje bi bilo, če bolnik s tenzijskim glavobolom ne bi jemal zdravil in bi skušal glavobol preprečiti tako, da bi spremenil življenjski slog oziroma se izogibal tistih psihofizičnih stresov, ki pri njem povzročajo glavobol. Zdravila proti bolečinam naj bi jemali, kolikor je najmanj potrebno in le, kadar je res treba. Zdravnik lahko predpiše proti tenzijskim glavobolom tudi triciklične antidepresive. Ti zagotovijo olajšanje približno v dveh tretjinah primerov.
Med ukrepi, ki lahko pomagajo preprečiti tenzijske glavobole, so: redna telesna dejavnost in dovolj spanja, zmanjšanje ali odprava virov napetosti, vključno s slabo držo, ter obvladanje stresa z uporabo sprostitvenih tehnik, globoko dihanje, meditiranje in masaža.
Deset nasvetov za bolnike z glavobolom tenzijskega tipa:
1. Naučiti se moramo pravilno sedeti! Stol, na katerem sedimo daljši čas, naj bi bil anatomsko oblikovan.
2. Spati na dobri postelji (ustrezen vzglavnik in vzmetnica)!
3. Med dolgimi vožnjami z avtomobilom narediti več postankov, med katerimi si pretegnemo noge in naredimo nekaj lažjih gimnastičnih vaj.
4. Ne smemo se preobremenjevati; naučiti se reči “Ne” !
5. Redno se ukvarjati s sproščevalnimi športi, kot sta tek in plavanje!
6. Utrditi si mišice!
7. Naučiti se sprostiti!
8. Pogosteje si privoščiti toplo kopel, ki nas telesno in duševno sprosti !
9. Stvari jemati bolj lahkotno in ne biti prenapet!
10. Optimistično gledati na svet! Pogosteje čestitati samemu sebi in se pohvaliti !
MIGRENSKI GLAVOBOL – ki ga ima vsak osmi odrasel človek.
Če sodite med tiste, ki imajo migreno vsak teden, se vam zdi, da ste najnesrečnejši človek na svetu. Ne morete ne delati, ne misliti in se ne veseliti. Tako kot večina glavobolov tudi ta najpogosteje nastane zaradi psihičnih in fizičnih pritiskov oz. pretiravanj. Redko pa migreno povzročajo vnetja, možganski tumor ali kakšno drugo bolezensko stanje v organizmu, ki ga je treba odkriti z dodatnimi preiskavami. Za migreno je značilna enostranska, utripajoča, zmerna do zmernohuda bolečina, ki se stopnjuje in v uri ali dveh doseže vrh. Človek je takrat preobčutljiv za svetlobo in zvok, slabo mu je, nekateri tudi bruhajo. Vsakdanja opravila in fizična aktivnost stanje poslabšujejo.
Migrena bolj pesti ženske, saj so pri ženskah migrenski glavoboli trikrat pogostejši kot pri moških. Poglavitni krivec so ženski hormoni. Kar 90% migren, povezanih s hormonskimi vplivi, se pojavlja v obdobju tik pred menstruacijo in zadnjim dnevom ciklusa. Po menopavzi, ko hormonski viharji, povezani s ciklusom, pojenjajo, se migrena pri mnogih ženskah občutno izboljša.
Podobno kot tenzijski glavoboli imajo tudi migrene različne sprožilne dejavnike. Med njimi so :
– pri ženskah hormonska nihanja
– prehranski dejavniki (nekatera živila, npr. uživanje čokolade, alkohola, staranih sirov, kofeina … )
– dejavniki načina življenja (npr. pomanjkanje spanja, stres in neredna prehrana (lakota), telesni napor, nenadne klimatske spremembe …)
– določena zdravila (npr. kontracepcijske tablete, hormonsko nadomestno zdravljenje, zdravila proti visokemu krvnemu tlaku, zdravila proti astmi … )
Zdravljenje migren: Bitka za olajšanje migrene lahko poteka na dveh ravneh:
1. Ena je uporaba zdravil, da odpravimo bolečino, ko se je že začela!
2. Druga pa je uporaba zdravil za preprečitev(!) migrene ali zmanjšanje števila napadov!
Strokovnjaki menijo, da več kot tretjina bolnikov z migreno nikoli ne poišče pomoči pri zdravniku. Škoda, kajti migrenski napad je mogoče z novejšimi zdravili (t.i. triptani) učinkovito zdraviti. Bolnikom, ki imajo migrenske napade več kot trikrat na mesec, pa lahko predpišejo dodatna zdravila, ki zmanjšajo pogostost takšnih napadov in omilijo njihovo intenzivnost. Preventiva (!) je najboljša pot za zmanjšanje števila napadov migrene.
Napadom migrene se lahko bolnik marsikdaj izogne ali jih omili tudi sam, če spremeni nekatere življenjske navade, pri tem pa upošteva naslednje nasvete.
Deset nasvetov za bolnike z migreno:
1. Začnite voditi DNEVNIK svojih glavobolov. (Zloženko lahko dobite pri svojem zdravniku in vanjo redno beležite dneve in ure, ko ste imeli glavobol, kaj je po vašem mnenju napad sprožilo in katero zdravilo ste vzeli. Lahko pa si zapiske o svojih glavobolih izdelate tudi sami in si redno zapisujete, kaj ste delali pred glavobolom. Pri tem pa ne prezrite tudi svojih čustev – ste se s kom sprli, bili ljubosumni in podobno. Iz takšnih zapiskov boste lahko razbrali, po katerih opravilih in v kakšnih razmerah vas najpogosteje začne boleti glava; tak dnevnik pa bo veliko povedal tudi zdravniku.
2. Ko boste to ugotovili, se začnite temu, o čemer mislite, da vam povzroča glavobol, kolikor je mogoče i z o g i b a t i .
3. Poskrbite – še posebno ob koncu tedna – za dovolj s p a n j a in odpravite se v posteljo vedno ob približno isti uri. Migreno namreč lahko sprožijo tudi spremembe v ritmu spanja.
4. Ukvarjajte se s športom; plavajte, tecite, kolesarite in preživite čim več časa na svežem zraku.
5. Skušajte živeti urejeno in uravnoteženo. Opravila, ki vas ne razburjajo, temveč so del vsakdanje rutine, lahko namreč preprečijo glavobol.
6. Za to, da se boste izognili napadu migrene, je pomembno, da ne jeste kampanjsko, temveč redno, torej vsaj tri obroke na dan, po možnosti ob istem času.
7. Naučite se reči “Ne”. Ne dovolite, da bi vas prisilili delati stvari, ki jih ne želite.
8. Poskusite z vajami za sprostitev.
9. Ne preobremenjujte se in ne zahtevajte od sebe preveč.
10. Bodite potrpežljivi. Ne pričakujte preveč in prekmalu. Za uspešno zdravljenje je običajno potreben čas.
Če migrena kljub temu »udari«:
Vzamemo si premor in se sprostimo. Mir in odstranitev vseh motečih dražljajev sta zelo pomembna. Pri nekaterih ljudeh napad najavijo simptomi (nemir, razdražljivost, huda lakota, utrujenost, motnje vida in zaznavanja). Če pravočasno spoznamo, kaj se nam obeta, moramo takoj (!) vzeti primerno zdravilo za preprečevanje napada (npr. Aspirin plus C ). Pravilno uporabiti zdravilo pomeni naslednje:
1. Ukrepati moramo TAKOJ, ko začutimo prve znake migrene! Ob pravočasnem in pravilnem ukrepanju bo migrena blažja, morda se ji bomo celo izognili.
2. 15 minut pred zaužitjem Aspirina plus C vzamemo antiemetik (ki zmanjša ali odpravi slabost in bruhanje). S tem se izboljšata absorbcija in učinkovanje zdravila proti bolečinam.
3. Enkratni odmerek npr. Aspirina plus C naj bo vsaj dve (!) šumeči tableti (za učinkovito ublažitev migrene moramo namreč zaužiti dovolj velik odmerek zdravila).
4. Sprostimo se! Strokovnjaki priporočajo počitek (najbolje spanje) v mirnem in zatemnjenem prostoru.
Pri hujših napadih migrene mora zdravnik predpisati zdravilo, ki se izdaja le na recept. In nikar ne odlašajte z obiskom pri izbranem zdravniku. Pri zdravljenju migrene je res nujno sodelovanje bolnika, zdravnik pa se mora prepričati, ali bolnik morda nima glavobola druge vrste, npr. tenzijskega ali morda glavobola v rojih oz. rafalih.
GLAVOBOL V RAFALIH ALI ROJIH. Povzroča eno najhujših človekovih bolečin za in nad enim očesom ter v sencih ob njem. Tak glavobol je na srečo redek. Traja od 15 do 180 minut in se pojavlja enkrat v dveh dneh, lahko pa tudi osemkrat na dan. Napade, ki se pojavljajo v zaporedjih, lahko med drugim sprožijo alkohol, hlapi topil, bencin, višinsko pomanjkanje kisika (npr. pri alpinističnih turah ali med poleti z letalom), zamenjava dnevnega ritma z nočnim in čustveni pretresi. Trajajo lahko tedne ali mesece, sledi pa jim različno dolgo obdobje brez glavobola.
SEKUNDARNI (ali SIMPTOMATSKI) GLAVOBOLI[/b]. Ti glavoboli so povezani z o r g a n s k i m i vzroki, kot so poškodba glave, bolezni žilja, vnetja, možganski tumorji in drugi. Povzročijo jih lahko vnetje žil, možganskih ovojnic, obnosnih votlin, ognojek v možganih, zobne bolezni, povišana telesna temperatura, alergije, visok krvni tlak … in celo možganska kap ali možganski tumor.
Simptomatski glavoboli so na srečo mnogo redkejši kot funkcionalni ali primarni. Le od 5 do 10 odstotkov glavobolov je drugotnih (sekundarnih).
Ko je bolečina VEČ kot le glavobol:
Če bi imeli katerega od naslednjih znakov in simptomov, je nujno potrebna medicinska pomoč, saj se v ozadju lahko skriva resnejša bolezen :
– Nenaden, hud glavobol, katerega klasični opis je, da se je pojavil »kot strela«.
– Kroničen, napredujoč (!) glavobol.
– Glavobol z eno ali več naslednjimi spremembami: zvišano temperaturo, togim vratom, duševno zmedenostjo, epileptičnimi napadi, spremembami vida, splošno šibkostjo, omrtvelostjo ali težavami z govorjenjem.
– Glavobol po poškodbi glave, tudi še dneve ali tedne pozneje, zlasti če se stopnjuje.
– Glavobol, ki ga sproži kašelj, napor ali napenjanje.
– Glavobol po 50.letu z občutljivostjo lasišča, spremembami vida, bolečnostjo ramen ali kolkov ali bolečinami v čeljusti med žvečenjem.
– Novonastal glavobol po 55. letu.
Kot vidimo, so pri različnih vrstah glavobolov različne vrste bolečin, zato je zelo pomembno, da bolečino spremljamo in jo svojemu zdravniku čim natančneje opišemo. Po našem opisu bo zdravnik skušal ugotoviti, katera vrsta glavobola nas muči, in presoditi, ali nas mora nujno napotiti na dodatne preiskave in na pregled k specialistu. Pri tem je prav, da ne prikrivamo niti svojih psihosocialnih stisk in drugih okoliščin, ki tudi lahko izzovejo glavobole.
Mnogi ljudje, ki s ponavljajočimi se glavoboli preprosto ne morejo več živeti, začno tavati od zdravnika do zdravnika, vsak pa jih pošlje na nove preiskave in jim predpiše nova zdravila. In tako jemljejo po štiri ali pet tablet na dan, dokler ne dobijo POVRATNEGA GLAVOBOLA zaradi pretiranega jemanja protibolečinskih zdravil (!). Torej glavobola, pri katerem bolečina po tableti za kratek čas res popusti, a se potem ponovi v še hujši obliki!
(Povzeto po več poljudnih virih, tudi iz intervjuja z dr.sc. B. Žvan, dr.med., spec. nevrologinjo, objavljenega v reviji Jana)
Kratek preizkus
S tem kratkim testom lahko ugotovite, ali vas muči migrena, tenzijski glavobol ali kaj drugega .
1. Kje čutite bolečino ?
a) po vsej glavi
b) samo na polovici glave
c) okrog očesa
2. Kako bi opisali bolečino ?
a) vztrajna, razbijajoča, utripajoča
b) kot obroč, ki stiska glavo
c) kot bi vas stresel električni tok
3. Koliko časa traja glavobol, če ne vzamete zdravila ?
a) od pol ure do več dni
b) od štiri ure do tri dni
c) manj kot četrt ure
4. Ali čutite, da se bliža napad ?
a) NE
b) in c) DA
5. Ali napad glavobola spremljajo druge motnje ?
a) ne
b) slabost, občutljivost na svetlobo in hrup
c) znojenje, solzenje, občutek zamašenega nosu
6. Kolikokrat mesečno vas pesti glavobol ?
a) manj kot dvakrat
b) in c) več kot dvakrat
7. Kaj vam prinese olajšanje ?
a) kratek počitek
b) počitek v temi
c) nič
8. Ali v družini še kdo trpi zaradi glavobolov ?
a) NE
b) In c) DA
Če prevladujejo odgovori pod točko a) : Verjetno vas muči tenzijski glavobol
Če prevladujejo odgovori pod točko b) : Odgovori govorijo, da gre za migreno
Če prevladujejo odgovori pod točko c) : Gre za značilnosti glavobola, ki se širi v rafalih (rojih)
Še en vprašalnik o glavobolu
Ali vas muči glavobol, ki ima naslednje značilnosti ?
– brez zdravljenja traja 4 do 72 ur
– pojavi se v obliki napadov, v vmesnem času (med napadi) ni bolečin
– pojavi se le na eni strani glave
– bolečina je sunkovita, utripajoča ali razbijajoča
– glavobol včasih spremljajo slabost, bruhanje, občutljivost za hrup in svetlobo
– telesna aktivnost poslabša glavobol
Če imate tak ali podoben glavobol, odgovorite na vprašanja od 1 do 15 . Če nimate takega glavobola, nadaljujte pri vprašanju 16 .
1. Ali imate pred ali ob začetku glavobola motnje vida ( iskrenje, svetleče oz. trepetajoče cik-cak črte, izpad vidnega polja ) ali kakršnekoli druge motnje ? DA … NE
2. Ali trajajo napadi glavobola 4 do 72 ur, če ne vzamete zdravila ali če zdravilo ni učinkovito ? DA … NE
3. Ali je glavobol omejen le na eno polovico glave ? DA … NE
4. Ali je glavobol omejen na zatilje ? DA … NE
5. Ali so bolečine utripajoče ? DA … NE
6. Ali glavobol v veliki meri vpliva na vaše dnevne dejavnosti ? DA … NE
7. Ali je glavobol pri vzponu po stopnicah ali ob drugi telesni dejavnosti še hujši ? DA … NE
8. Ali ga spremlja slabost ? DA … NE
9. Spremlja glavobol bruhanje ? DA … NE
10. Ali ga spremlja preobčutljivost za svetlobo ? DA … NE
11. Ste med glavobolom preobčutljivi za hrup ? DA … NE
12. Ste že imeli najmanj petkrat napad glavobola takšne vrste ? DA … NE
13. Koliko let že trpite zaradi napadov glavobola takšne vrste ? ___________________
14. Koliko dni v mesecu povprečno trpite zaradi napadov glavobola ? __________________
15. Katero zdravilo uporabljate za lajšanje tovrstnega glavobola ? ____________________
16. Bi lahko glavobol, ki ga imate, opisali na takle način ?
– brez zdravljenja traja 30 minut do 7 dni
– pojavi se na obeh straneh glave
– lahko se pojavi v obliki napada ali vsak dan
– bolečina je topa, lahko pritiska ali “vleče”, lahko je v obliki obroča ali kape oz. občutka napetosti v glavi
– ni bruhanja ali izrazite slabosti
Če je vaš glavobol takšen ali podoben, odgovorite na vprašanja od 17 do 30, v nasprotnem pa je bilo za vas to zadnje vprašanje.
17. Ali traja glavobol ponavadi 30 minut do največ 7 dni, če ne vzamete zdravil ali ta niso učinkovita ? DA … NE
18. Vas v glavi pritiska in “vleče” oziroma je bolečina topa ? DA … NE
19. Lahko kljub glavobolu opravljate vsakodnevna opravila ? DA … NE
20. Se glavobol pojavlja na obeh straneh glave ? DA … NE
21. Ali telesne dejavnosti (npr. vzpon po stopnicah) na glavobol ne vplivajo oziroma ga celo zmanjšajo ? DA (ne vplivajo) … NE (vplivajo)
22. Ali spremlja glavobol slabost ? DA … NE
23. Ali spremlja glavobol bruhanje ? DA … NE
24. Ali spremlja glavobol občutljivost za svetlobo ? DA … NE
25. Ali spremlja glavobol občutljivost za hrup ? DA … NE
26. Ali ste imeli že najmanj deset napadov glavobola, podobnega gornjemu opisu ? DA … NE
27. Povprečno koliko dni v mesecu trpite zaradi takega glavobola ? ________________dni
28. Trpite zaradi glavobola takšne vrste že dlje kot šest mesecev ? DA … NE
29. Koliko let že trpite zaradi takega glavobola ? ____________ let
30. Katero zdravilo uporabljate pri tovrstnem glavobolu ? ______________________
OCENA :
vprašanje 2 odgovor DA
vprašanja 3, 5,6,7 najmanj dvakrat DA
vprašanja 8,9,10,11 najmanj enkrat DA
vprašanje 12 DA
Če ste pritrdili VSEM naštetim odgovorom, imate simptome MIGRENE .
vprašanje 17 odgovor DA
vprašanja 18 – 21 najmanj dvakrat DA
vprašanji 22, 23 dvakrat NE
vprašanji 24, 25 najmanj enkrat NE
vprašanji 26, 27 ; 26= DA in manj kot 15 dni z glavobolom na mesec
Če ste pritrdili VSEM naštetim odgovorom, imate OBČASEN glavobol TENZIJSKEGA TIPA .
vprašanja 18 – 20 odgovor najmanj dvakrat DA
vprašanje 23 NE
vprašanja 22, 24, 25 najmanj dvakrat NE
vprašanji 27, 28; 28= DA in najmanj petnajst dni z glavobolom na mesec
Če ste pritrdili VSEM naštetim odgovorom, imate simptome KRONIČNEGA glavobola TENZIJSKEGA TIPA.
Vam je uspelo ugotoviti, kakšne vrste glavobol imate ?
Če vam je, zdaj vsaj približno veste, kako lahko razlikujemo med različnimi oblikami glavobola. Vendar TO ŠE NI DIAGNOZA GLAVOBOLA, ampak le opis in uvrstitev po simptomih. Diagnozo bo lahko postavil šele zdravnik po pregledu in potrebnih preiskavah.
Razlikovanje različnih vrst glavobola je zelo pomembno, saj različne oblike glavobola odpravljamo na različne načine.
Če vam ni uspelo, potem glavobol, ki ga imate, ne spada med dve najpogostejši vrsti, ki sta opisani v vprašalniku (migrenski in tenzijski ) , temveč je lahko ena od veliko vrst glavobola, o katerih vam lahko več pove vaš zdravnik.
(Gradivo iz poljudne publikacije – zgibanke o glavobolu, namenjene javni uporabi)
Lep pozdrav in čim manj glavobola!